Slovenski oktet / Foto: osebni arhiv

Drumlica

Sedemdeset let Slovenskega okteta in nova zgoščenka Drumlca – slovenske ljudske pesmi.

Slovenski oktet je prvič zapel leta 1951 v Slovenski filharmoniji in od tedaj velja za najbolj reprezentativen slovenski moški vokalni komorni ansambel. Njegovo osnovno poslanstvo je ohranjanje in plemenitenje slovenske vokalne glasbe.

V vseh teh letih je odličnost sestava vzdrževalo in usmerjalo pet umetniških vodij, leta 2008 je to mesto prevzel Jože Vidic, prvak Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana. Poleg njega so člani Slovenskega okteta še Andrej Oder, Rok Ferenček, Janko Volčanšek, Janez Triler, Matej Voje, Darko Vidic in David Jagodic.

Letos Slovenski oktet praznuje sedemdeset let, izdali pa so tudi zgoščenko, ki so jo pevci naslovili Drumlica, vendar zapisali naslov v narečni različici Drumlca. »Drumlca je lep ljudski instrument, ki je danes žal že v pozabi, in ker s to ploščo obujamo tudi nostalgijo po nekdanjem, smo posegli po tem naslovu. Ena od skladb na tej zgoščenki se tudi imenuje Drumlca in jo za naš sestav priredil pokojni skladatelj Darijan Božič, ki je bil nekdaj umetniški vodja okteta,« pojasni Jože Vidic. Nadaljuje: »Čas korone nam je precej prirezal krila ustvarjalnosti. Tudi ta zgoščenka bi morala ugledati luč sveta že v preteklem letu, zato smo veseli, da je končno izšla in da z njo obeležujemo ta res lep in pomembni jubilej ansambla.«

Po zapisanih besedah akademskega skladatelja Lojzeta Lebiča gre za zgoščenko prirejenih ljudskih pesmi, ki je v današnjem času svetovnega laboratorija, tehničnih novotarij ter hlastanja za materialnim in tehnološkim, ko naravnega človeka skoraj ni več, še posebno dragocena.

Na zgoščenki je 16 pesmi, Jože Vidic pa nameni še nekaj besed izbranim. Repertoar Slovenskega okteta je namreč izjemno bogat. »Mnogo skladb je bilo napisanih in posvečenih generacijam, ki so skozi leta gojile poseben odnos do teh skladb. Za zgoščenko smo se v izboru vrnili v zgodnja leta, ko je oktet v svojem izrazu blestel v preprostih obdelavah ljudskih pesmi. Skozi zgodovino so nastajale skladbe po meri pevcev in tako smo našli lepo pot skozi obdobja, vse do današnjih dni,« še pove.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / petek, 16. september 2016 / 11:55

Pametna mobilnost za gospodarsko uspešnost

To je slogan Evropskega tedna mobilnosti, ki bo potekal od danes do 22. septembra, letos pa se je vseevropski pobudi pridružilo rekordnih enainsedemdeset slovenskih občin, med njimi tudi gorenjske.

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / torek, 4. februar 2014 / 07:00

Sneg ni pregnal bodočih nevest in ženinov

Na Šmarjetni gori nad Kranjem je Hotel Bellevue za konec tedna gostil že tretji poročni sejem, ki pa ni bil namenjen samo bodočim nevestam in ženinom, temveč vsem, ki bodo v prihodnosti potrebovali po...

Gospodarstvo / torek, 4. februar 2014 / 07:00

Manj tudi za občine

Do letos smo poznali nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (in še nekaj drugih dajatev), ki je bil izvorni 'občinski davek'. Vse nadomešča davek na nepremičnine, od katerega bodo imele občine man...

Gorenjska / torek, 4. februar 2014 / 18:12

Nekateri težje dostopni kraji na Gorenjskem še vedno brez elektrike

Kranj - Na Gorenjskem po zadnjih podatkih brez elektrike ostaja še okrog 1000 odjemalcev v težko dostopnih, visokogorskih krajih. Že tri dni so brez elektrike na Sovodnju v Poljanski dolini, kjer j...

Jesenice / torek, 4. februar 2014 / 13:52

Ugasnili Facebook in prijeli za lopate

Jesenice – Prostovoljci iniciative Ejga – za lepše Jesenice, ki so dejavni zlasti na Facebooku, so v nedeljo ugasnili računalnike in v roke prijeli lopate. Kot je povedal Ahmed Pašić iz iniciative,...

Šport / torek, 4. februar 2014 / 13:50

Naši orli ne popuščajo

Na zadnji tekmi pred olimpijskimi igrami so se skakalci izkazali v Willingenu, skakalke pa najprej v Val di Fiemmu, nato še v Hinzenbachu.