Od kaveljca do direktorja

»Trenutno se počutim, kot da bi bil na dopustu, ne v pokoju,« pravi Jože Veternik, ki je kar sedemindvajset let vodil Osnovno zdravstvo Gorenjske. Nekdanji sodelavci ga še povprašajo za 'drugo mnenje' in Veternik, lionist po srcu in športnik po duši, pravi, da bo tako ostalo, če bodo le želeli.

Kranj – Jože Veternik, univerzitetni diplomirani ekonomist, je večino svojih delovnih let delal v javnem zdravstvu. Že leta 1984 je postal vodja financ v takratnem gorenjskem zdravstvenem centru, ki je združeval vse gorenjske bolnišnice, lekarne, današnji NIJZ in tudi vse zdravstvene domove, ki jih je bilo nekaj več kot danes. Leta 1991 z ustanovitvijo javnega zavoda Osnovno zdravstvo Gorenjske (OZG) je bil najprej pomočnik direktorja za področje ekonomike, ko pa je tedanji direktor Dušan Bavdek, dr. med., postal poslanec državnega zbora, je leta 1993 prevzel njegovo mesto kot vršilec dolžnosti direktorja OZG, leto zatem pa nastopil svoj prvi polni mandat.

Vodil drugi največji zavod na primarnem nivoju

»Že leta 1991 smo se skupaj z župani tedanjih petih gorenjskih občin odločili, da zdravstveni domovi ostanejo pod streho enega javnega zavoda; z eno upravo, eno administracijo. OZG je v prvi fazi vključeval osem zdravstvenih domov oz. organizacijskih enot, v mojem mandatu smo dve ukinili. Zobno polikliniko Kranj smo pridružili ZD Kranj, obratno ambulanto Železarne Jesenice pa ZD Jesenice. Za celotno Gorenjsko smo poenotili strokovne smernice na primarnem nivoju zdravstva,« je pojasnil Veternik, ki je OZG, drugi največji javni zavod na nivoju primarnega zdravstva v državi, vodil kar 27 let, vse do upokojitve prvega julija letos. V smehu doda, da se na tem položaju nikoli ni počutil ogroženega. »OZG pokriva 18 občin, ki imajo župane različnih političnih prepričanj. Sam se politično ali kakorkoli v javnosti nikoli nisem opredeljeval, spoštoval sem enako vseh 18 politik občin.«

Finance urejene, ključna težava pa ...

Veternik je poudaril, da OZG posluje uspešno in da ga je zapustil v finančno dobri kondiciji. Kot je dodal, v njegovih mandatih niso najeli niti enega kredita in večino investicij pokrili z lastnimi sredstvi. »Pohvaliti moram občine, vsaj večino, ki so aktivne pri reševanju problemov, zlasti prostorskih. Gre za njihove občane in verjamem, da vsak župan želi imeti urejeno zdravstveno varstvo.«

Uspešno poslovanje OZG v vseh teh letih pripisuje učinkoviti organizaciji dela in racionalizaciji nezdravstvenih služb. »Delež administracije je v OZG le 12-odstoten,« je pojasnil. Ključna težava na Gorenjskem, ki je spremljala tudi njegove mandate, a se izvaja in odloča na državnem nivoju, ostaja kadrovska problematika (pomanjkanje zdravnikov družinske medicine, deloma pediatrov) in podhranjenost določenih programov (fizioterapija, patronaža, zobozdravstvo ...). Še naprej pa je pripravljen pomagati z nasveti, predlogi.

Zakladnik pri Lionsih

Jože Veternik je bil dejaven tudi v Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije, kjer je bil član upravnega odbora in vrsto let predsednik komisije za zdravstvene domove. Najverjetneje se bo jeseni na povabilo še aktivneje vključil v njihove projekte. Bil je tudi član upravnega odbora Društva ekonomistov v zdravstvu.

Že 25 let je član Lions kluba Kranj, en mandat je bil tudi predsednik kluba in vrsto let zakladnik. Za članstvo se je odločil, da bi lahko pomagal ljudem v stiski.

Šport za »spočito« glavo

Po rodu je Kranjčan. »Moj sosed je bil smučarski skakalec Bogdan Norčič. Ni mu uspelo, da bi me potegnil v ta šport.« (smeh) A ga rekreativni šport spremlja že vseskozi. Bil je član Športnega društva Kokrica in v lepem spominu mu ostajajo pohodi na Veliko Poljano pod Storžičem pa tudi Trefaltove akcije Brazde vzdržljivosti, ko so vsi »trimčkali«, nekateri pa dosegli cilj in prejeli naziv kaveljc oziroma korenina. Veternik je bil kar nekajkrat kaveljc. »Vedno sem izbiral prijatelje, s katerimi smo hodili v hribe, kolesarili, plavali. Večino delovnih let sem bil v administraciji, na vodilnih mestih in šport je precej pripomogel k temu, da sem ohranjal tudi dobro psihično kondicijo. Biti športno aktiven vsaj trikrat na teden je bil in ostaja moj cilj. Pa naj bo to kolo, hoja, smučanje, plavanje.« Še svojo bodočo ženo Mihaelo je spoznal na poteh med Kranjem in Kamnikom, kjer si je leta 1984 ustvaril družino. Njegov konjiček iz mladosti, ki ga je vzljubil po mami, je vrtnarjenje.

Jabolko ne pade daleč od drevesa

Jože Veternik ima tri sinove. Domen je prav tako zaposlen v zdravstvu, je specialist urgentne medicine, tudi član ekipe helikopterske nujne medicinske pomoči na Brniku. Urban je magister ekonomije. Aljaž pa je šel po maminih stopinjah in je inženir gradbeništva.

Jože je v mladosti prepeval pri zborih, kasneje je raje, kot da bi pel, prisluhnil hišnemu orkestru svojih treh sinov (na harmoniki, tubi in trobenti).

»Trenutno se počutim, kot da bi bil na dopustu, ne v pokoju,« sklene Jože Veternik, ki uživa tudi ob branju knjig. Zadnja prebrana je bila knjiga Objem na vrhu sveta avtorjev Marije in Andreja Štremflja, trenutno bere roman Franceta Bevka Kaplan Martin Čedermac. In zraven premišljuje, kako bosta z ženo prav kmalu osvojila kak nov vrh v Karnijskih Alpah, kajti dobršen del Kamniško-Savinjskih Alp in Julijcev sta že prehodila.