Češka koča nad Jezerskim

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (313)

Pravijo, da obisk Češke koče nad Jezerskim na Spodnjih Ravneh (1542 m n. m.) na nekatere planinske začetnike tako močno vpliva, da postanejo redni obiskovalci in ljubitelji slovenskega visokogorja. Po razmeroma majhnem naporu se kot po čudežu znajdejo v enem izmed središč slovenskega visokogorja …

Češko kočo nad Jezerskim so slavnostno odprli 26. julija 1900. Prisotnih je bilo okoli tristo ljudi, glavno besedo pa je imel načelnik češke podružnice Slovenskega planinskega društva dr. Karel Chodovski. Z veliko častjo je na odprtju pozdravil tudi triglavskega župnika Jakoba Aljaža in praškega župnika Šitlerja, ki sta novo kočo tudi blagoslovila. Za prvega oskrbnika je bil izbran domačin alpinist, gorski vodnik Jernej Krč.

Veliko pozornost sta doživela tudi načelnik Osrednjega odbora Slovenskega planinskega društva Franc Orožen in ljubljanski župan Ivan Hribar. Enake planinsko-prijateljske pozdrave so prejeli načelniki kranjske podružnice SPD Janko Majdič, radovljiške SPD Hugon Roblek in drugi predstavniki planinskih podružnic iz Kranjske, Koroške in Češke. Posebnih javnih zahval v pozdravnem nagovoru pa so bili deležni jezerski župan in koroški deželni poslanec Franc Muri, ki je bil najbolj zaslužen za izgradnjo.

Češki planinci – turisti so tako uresničili svoj ambiciozni načrt začetka gradnje planinskih koč, saj so načrtovali več gradenj planinskih koč v slovenskih gorah. Po zaključku prve svetovne vojne so se razmere spremenile in vse postojanke so bile prenesene, večinoma odkupljene, v last Slovenskega planinskega društva.

V času druge svetovne vojne je bilo požganih precej planinskih postojank. Na seznamu požiga je bila tudi Češka koča, vendar se po zaslugi domačina Vinka Tepine, župana alpinista in gorskega reševalca, to ni zgodilo. Ohranila se je s precejšnjim delom originalnega inventarja, opreme in popolnim videzom češke arhitekture.

V povojnem času je nastopila reorganizacija slovenskega planinstva. Leta 1946 je bila Češka koča dodeljena Planinskemu društvu Kranj, leta 1952 pa so jo prenesli na novoustanovljeno Planinsko društvo Jezersko. V samostojni Sloveniji so kočo iz rok Planinske zveze Slovenije knjižno in brezplačno prenesli na Občino Jezersko, ki je upravljanje in oskrbovanje z najemno pogodbo sklenila s Planinskim društvom Jezersko.

Več kot pol stoletja je Češko kočo oskrbovala jezerska družina Andreja Karničarja, ki je bil gorski reševalec in učitelj smučanja. V družini se je rodilo pet otrok. Trije sinovi so postali vrhunski alpinisti, himalajci: Luka, Andrej in Davo. Andrej Karničar je bil oskrbnik kar štirideset let, nato deset let Tone Karničar, od julija 2015 pa je oskrbnica koče Karmen Karničar.

Češka koča je ostala skozi stoletje izhodiščno mesto za vzpone na Kočno in Grintovec ter na prehode čez Ledine, mimo Kranjske koče, na Solčavsko v Logarsko dolino, na kranjsko stran pa na Kokrsko sedlo do Cojzove koče. V času »romantičnega alpinizma« je bila tudi odlično izhodišče za plezalne vzpone v ostenjih Dolgega hrbta, Grintovca in Dolške škrbine.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Kranju se je 26. 7. 1896 rodil umetnostni kritik in prevajalec Karel Dobida. Bil je ravnatelj Narodne galerije in tudi Moderne galerije v Ljubljani.

V Kropi se je 28. 7. 1763 rodil Ignac Rabič, član številne kroparske rodbine. Njena najvidnejša člana sta bila Peter Rabič in njegov sin Ignac.

V Malenskem Vrhu se je 1. 8. 1854 rodil časnikar in prevajalec Ivan Pintar. Med drugim je bil urednik Slovenskega naroda.

Pri Sv. Lenartu se je 1. 8. 1905 rodila pesnica in pisateljica Anica Gartner. Bila je najmlajša od trinajstih otrok. Ko se je poročila, je v osmih letih rodila šest otrok, tri sinove in tri hčere.