Nevladniki za zaščito voda

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kranj / petek, 9. julij 2021 / 10:58

Predstavniki gorenjskih nevladnih organizacij, ki so del Gibanja za pitno vodo, volivce pozivajo, naj na julijskem referendumu zavrnejo novelo zakona o vodah.

Kranj – Gibanje za pitno vodo je v Kranju predstavilo svoje argumente, s katerimi volivce v okviru kampanje Referendum za pitno vodo nagovarjajo, naj na referendumu 11. julija glasujejo proti uveljavitvi novele zakona o vodi. »Vse ljudi dobre volje pozivamo k referendumu za zaščito vodnih virov, s katerim bomo dokazali, da voda in dostop do vode ne moreta in ne smeta biti le v rokah zasebnikov z novci, pač pa sta last vseh ljudi,« je tako pozvala Tjaša Pirih iz Društva za varstvo okolja Bled.

Noveliran zakon o vodah je po besedah profesorice Barbare Čenčur Curk z Naravoslovnotehniške fakultete škodljiv, ker med izjeme za gradnjo na in ob vodi uvaja tudi gradnjo enostavnih objektov. »Ukinja se tudi omejitev, da je objekte v javni rabi dovoljeno graditi samo na priobalnem zemljišču, a le na stavbnih zemljiščih v naseljih. Izloča se omejitev, da je to dovoljeno le v naseljih, se pravi, da lahko gradimo povsod. Dodana je izjema, da je dovoljeno graditi tudi na vodi, kar nas skrbi. Gradnja na in ob vodi pomeni gradnjo na območjih, ki so občutljiva, naravna, ki imajo vlogo za poplavno varnost, za varovanje kakovosti voda in tudi podzemnih voda, ki so vir pitne vode v Sloveniji,« je razložila. Nasprotujejo tudi spremembi zakona, ki dodaja nove porabnike sklada za vodo, in sicer za vzdrževanje vodotokov, je dodala. »Vzdrževanje vodotokov je redno vzdrževanje, ki ima svojo proračunsko postavko. Ni res, da se s tem zmanjšuje poplavna ogroženost, saj gredo investicije za poplavno ogroženost že danes iz sklada za vode. V letošnjem letu so na primer podpisali projekte za poplavno varnost Železnikov,« je še dejala.

Andraž Mali je v imenu društva Center za družbeno raziskovanje Cedra opozoril, da bodo s širitvijo možnosti posegov na vodna priobalna zemljišča nabrežja rek in jezer lahko prešla v last zasebnih lastnikov in tako bo del narave, do katere lahko sedaj prosto dostopamo vsi, dostopen le njihovim lastnikom ali tistim, ki bodo zanj plačali. »Boj proti sprejetju tega zakona je tako del širšega boja proti težnjam po privatizaciji vseh kotičkov sveta in vseh vidikov družbe,« je poudaril.