Izmenjevalnica oblačil v Kranju

V Valencii sem odkrila čar trgovin z oblačili iz druge roke. Z vedno novimi pričakovanji sem zakorakala v vintage butike v Ruzafi in se vsako nedeljo zapeljala do ogromnega bolšjega trga Rastro, kjer sem izgubljeno tavala med gorami polomljenih igrač, obrabljenega kuhinjskega pribora, »groovy« oblek iz šestdesetih, skladovnicami starih vinilnih plošč in se čudila vsem, kar so ljudje privlekli na plano. Zdi se, da za Špance vse nošeno ne pomeni ponošeno, ponošeno pa izžareva dušo in svojevrstnost, ki je pojmovana kot edinstven modni stil. Čudila sem se odločnosti, s katero so predstavljali svoj imidž, zagovarjali želje in uveljavljali lastni stil, ki je skozi sijajno zunanjo podobo postavil smernice novi potrošniški kulturi, ki počasi prodira tudi na slovenski trg.

Trgovine z oblačili iz druge roke so med mladimi zelo priljubljene v bolj zahodnoevropskih državah, tako imenovana alternativna kultura pa se razvija tudi v Nemčiji, kjer s številnimi hipsterskimi trgovinicami in kavarnami na prvem mestu brez pardona kraljuje Berlin. Kaj pa Slovenija? Pri nas se alternativa počasi, a vztrajno razširja predvsem v Ljubljani – na avtentični, multikulturni Trubarjevi ulici, na dvorišču tovarne Rog in v avtonomnem kulturnem centru Metelkova, ki združuje različne umetniške, izobraževalne in aktivistične skupine.

Preteklo študijsko leto sem v Valencii spoznala Nušo – študentko notranjega oblikovanja, ki je prav tako izkoristila eno izmed najboljših priložnosti, ki jih dandanes fakultete ponujajo svojim študentom, spakirala prtljago, se solzavo poslovila od domačih in odletela nabirat novo znanje v Španijo. Skupno navdušenje nad rabljenimi oblačili naju je pripeljalo do ideje, da bi t. i. izmenjevalnico oblačil organizirali v sklopu Tedna mladih – dogodka, ki je letos razpotegnjen vse od junija do konca avgusta in je kot nalašč za vpeljavo novih idej in konceptov v dolgočasne življenjske aktivnosti. Skupaj s Špelo smo tako naredile načrt za prvo izmenjavo rabljenih oblačil – po principu majica za majico, hlače za hlače – in na Vovkovem vrtu postavile mize, ogledala in stojala, torej pravo malo trgovinico z dušo in stilom.

Bilo je nekaj takih, ki so izmenjavo opazovali le od daleč, nekaj takih, ki jih je radovednost prignala pobrskat po košarah in stojalih in nekaj takih, meni najljubših, ki so samozavestno zakorakali v izmenjevalnico s polnimi vrečami odsluženih kosov, ki so že zamenjali lastnika ali pa bodo v prihodnjih dneh razveselili pomoči potrebne, socialno ogrožene posameznike.