Kmetje spet v cenovnem primežu

Stroški kmetijske pridelave se povečujejo, odkupne cene pridelkov pa znižujejo. Zlasti rejci goved in prašičev so zaradi tega v težkem položaju, opozarjajo v kmetijsko-gozdarski zbornici.

Kranj – Zviševanje cen surovin, reprodukcijskega materiala in energentov na svetovnih trgih neugodno vpliva tudi na ekonomiko pridelave hrane, ugotavljajo v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije in dodajajo, da stanje ne bi bilo pereče, če bi se hkrati zvišale tudi odkupne cene kmetijskih pridelkov. Žal se dogaja obratno, odkupne cene pridelkov se znižujejo. Kmetije so zaradi tega v vse večjih škripcih, v velikih težavah so zlasti rejci prašičev in goved in zaradi slabe letine tudi sadjarji, nižje kot lani so tudi odkupne cene mleka. »Ob vsem tem je najbolj žalostno, da se cena hrane v maloprodaji zvišuje. To pomeni, da preostali deležniki v prehranski verigi, to je odkupovalci, predelovalna industrija in trgovci, stroške vračunajo v končno ceno, medtem ko kmetje te možnosti nimajo,« ugotavljajo v zbornici in opozarjajo na nesprejemljivo prakso, da se kriza v prehranski verigi spet rešuje na plečih kmetov in potrošnikov, pri tem pa se dogaja, da potrošniki krivdo za podražitev hrane v trgovinah valijo na kmete. Nad tem so ogorčeni tudi v Sindikatu kmetov Slovenije, kjer opozarjajo, da bo razpiranje cenovnih škarij marsikatero kmetijo prisililo v opustitev kmetovanja, kar pa posledično pomeni manj hrane in zaraščanje kmetijskih zemljišč. V sindikatu pozivajo deležnike v kmetijsko-živilski verigi, da prenehajo pobirati »cenovni špeh« na račun kmeta in kupca, kupce pa prosijo, da jih v tem težkem času podprejo. Oglasili so se tudi v Zadružni zvezi Slovenije, kjer ugotavljajo, da se povprečne maloprodajne cene kruha, mesa, mleka in mlečnih izdelkov ter drugih živil zvišujejo, vendar kmetje in zadruge tega ne občutijo, saj dobiček ostaja na koncu kmetijsko-živilske verige. Zadružna zveza v takšnih razmerah poziva k ureditvi razmerja cen v prodajni verigi.