Pričakujejo povprečne pridelke žit

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / / 14:34

Na Gorenjskem pričakujejo letos povprečne pridelke žit. Žetev se bo, odvisno od vremenskih razmer, verjetno začela že v prvih julijskih dneh.

Zgornje Bitnje – Po podatkih iz zbirnih vlog za neposredna plačila raste na Gorenjskem žito na 1700 hektarjih površine, to je na približno četrtini njiv. Največ je ječmena, sledita pšenica in tritikala. Pridelovanje žit je podrejeno potrebam živinoreje, ki je sicer na Gorenjskem glavna kmetijska dejavnost. Pšenica raste na približno 450 hektarjih površine, od tega je večinoma krmna, krušnih sort je bolj malo; kot krmno žito pa se v zadnjem času vse bolj uveljavlja tritikala.

Malo zanimanja za pridelavo krušnih žit

Kot ugotavlja Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, je v Sloveniji vse manj zanimanja za pridelavo krušnih sort pšenice. Odkupne cene so nizke, v gorenjskih razmerah je tudi težko doseči zahtevano kvaliteto. »Časi so taki, da je lažje uvažati pšenico ali moko po nizkih cenah, kot pšenico pridelovati doma in kmetom plačati za trud, ki ga vlagajo v pridelavo kakovostnega žita. V takih razmerah je tudi stroka nemočna,« pravi Kalanova in dodaja, da se za pridelavo krušnih žit odločajo predvsem kmetije z dopolnilno dejavnostjo peke kruha in peciva. Sicer pa tudi na marsikateri kmetiji moko za peko kruha kupujejo v zadrugi, v trgovini ali pri mlinarju.

Pozeba ni povzročila večje škode

Kakšni so bili letos (doslej) pogoji za pridelovanje ozimnih žit? Vznik je bil dober, le pozno sejana žita so dočakala zimo precej majhna, le z enim ali dvema listoma. Konec oktobra je nastopila prva ohladitev, ki je nekoliko upočasnila rast. November je bil hladnejši kot običajno, naslednji trije meseci, predvsem februar, pa toplejši od dolgoletnega povprečja. Konec februarja in v začetku marca so bili ugodni pogoji za prvo dognojevanje. April in maj sta bila v primerjavi s prejšnjimi leti hladna in precej mokra, vendar to razraščanju in razvoju žit ni škodovalo. Posebnost letošnjega pridelovalnega leta je bila aprilska pozeba, zaradi katere so listi marsikje postali beli, ponekod pa so se pokazale tudi manjše poškodbe na zgornjem delu klasov. »Pobelili« so se zlasti ozimni ječmeni, ki so manj odporni proti nizkim temperaturam, medtem ko tega pri pšenici in tritikali niso opazili. Stanje žit se je po pozebi kmalu popravilo, tako da pozeba ni pomembno vplivala na pridelek.

Kar zadeva bolezni in škodljivce, je bilo letos dokaj mirno leto. Hladno spomladansko vreme je zaviralo njihov razvoj, bolezni so se pojavile šele zdaj, ko je nastopilo obdobje toplega vremena. Pojavila se je ramularijska pegavost, zaradi katere je na okuženih njivah lahko manjši pridelek. V zadnjih desetih dneh so za pojav te bolezni idealni pogoji.

»Pričakujemo povprečne pridelke, pri ječmenu in tritikali okrog šest ton na hektar,« pravi Marija Kalan in našteva, kaj vse je zmanjšalo pridelek: marsikje žit niso pravočasno dognojili, obilne padavine po gnojenju so odnesle nekaj dušika, nekaj pridelka pa je odnesla tudi aprilska pozeba.

Kdaj se bo začela žetev

Po hladnem maju se je junija otoplilo, zato žita hitreje zorijo. To lahko zlasti na peščenih tleh povzroči tudi prisilno zorenje žit, kar sicer za pridelek ni najbolj ugodno. Če bo še naprej vroče, bi se žetev na peščenih tleh lahko začela v prvih julijskih dneh, drugače pa okrog 10. julija. Sicer pa začetek žetve ni odvisen le od vremena, ampak tudi od tehnologije. Če so kmetje pravočasno dognojili žito v priporočenih odmerkih, zorenje poteka počasneje kot na njivah, kjer so gnojili pozno in z majhnimi odmerki.

Kaj bo zgodilo z njivami po končani žetvi? Kot pravi Kalanova, le malo njiv ostane praznih, kmetje jih večinoma posejejo s krmnimi rastlinami, v zadnjem času vse več s krmnimi dosevki, ki izboljšujejo kakovost tal.