Zdravljica in Mitja Okorn

Na državni proslavi ob tridesetletnici slovenske samostojnosti in zaznamovanju prevzema predsedovanja Slovenije Svetu EU je bila premierno predstavljena filmska upodobitev Zdravljice v režiji Mitje Okorna.

Na spletni strani gov.si je Urad Vlade RS za komuniciranje zapisal, da je bila mednarodno uveljavljenemu slovenskemu režiserju Mitji Okornu, ki so mu zaupali pripravo filmske upodobitve Zdravljice, ta s s svojim brezčasnim sporočilom navdih. Sporočilo promocijskega filma pa je, da smo veliko dosegli, a nič ni samoumevno. Tudi v prihodnje si moramo aktivno prizadevati za ohranjanje temeljnih vrednot in vztrajati pri mirnem reševanju prihodnjih izzivov. Avtor je v filmu z izbranimi arhivskimi posnetki predstavil temeljno idejo evropskega povezovanja, to je življenje v miru; ali kot je zapisal dr. France Prešeren: ne vrag, le sosed bo mejak.

Glasbeno izvedbo Zdravljice je priredil poljski skladatelj Lukasz Targosz, mednarodno priznani avtor predvsem na področju filmske glasbe, ki je v preteklosti z Okornom že večkrat sodeloval; pevsko izvedbo Zdravljice, ki jo slišimo, pa so zaupali izvrstnemu slovenskemu zboru Perpetuum Jazzile.

Zanimalo nas je, kako je prišlo do zgoraj omenjenega sodelovanja, saj Kranjčan, ki živi na Poljskem in se sicer rad vrača v Slovenijo, ustvarja predvsem v tujini. Obenem je tokratna tema novost v njegovem vsebinskem naboru in nekoliko izstopa. Mitja Okorn razloži: »Politika me ne zanima kot tudi ne deljenje na leve in desne. Zame so v devetdesetih odstotkih vsi le ljudje. Tako na levem kot desnem bregu so ljudje super, prav vsi pa imamo več skupnega kot tistega, kar nas razlikuje. Tako da ... politika me res ne zanima. Ampak ustvariti popolnoma novo verzijo Zdravljice, to mi je bilo v čast. V čast mi je bilo, da sem naredil en tak ponosen, malce patriotski, domoljubni film, s katerim sem se poklonil Sloveniji. Nekaj, na kar v Sloveniji ne bodo ponosne le starejše generacije, ampak tudi mladina; da se bodo lahko z njim poistovetili. Največkrat so namreč tovrstne prireditve in predstavljeni krajši filmi ali videi dokaj neosebni in dolgočasni. Opažam, da se pri nas teh stvari res lotevamo, bi lahko rekel, bogaboječe. Mene to ne zanima. Ponosni moramo biti na Slovenijo, na to, da smo Slovenci, in tako naj zveni tudi naša Zdravljica. Poleg tega v tem primeru ne gre za filmček, ki predstavlja samo Slovenijo, ampak celotno Evropo, vanj pa sem vključil tudi svojo novo domovino Poljsko, ki je imela podobno zgodovino. Zato v njem zasledite prizore, ki govorijo o Poljski, njihovem gibanju Solidarnost. Vključil sem tudi pomemben lik papeža in njegov obisk na Poljskem, ki je nekako v tistem času zanetil spremembe na Poljskem in s tem tudi v celotni Vzhodni Evropi. Res mi ni bilo težko sprejeti promocijskega projekta, ki sem se ga lotil s precejšno mero spoštovanja. Je bil pa tovrstni projekt tudi tudi neke vrste nov, drugačen izziv zame, s katerim sem se poklonil Sloveniji.«