Izzivi prihodnosti in (ne)izkoriščen potencial

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Gospodarstvo / četrtek, 17. junij 2021 / 08:57

Slovenska lesnopredelovalna in pohištvena industrija se je med krizo spopadla s številnimi težavami, a padec vendarle ni bil tako hud, kot so se bali nekateri, je na Dnevih slovenskega lesarstva povedal direktor združenja lesne in pohištvene industrije pri gospodarski zbornici Igor Milavec. Izgubljenih je bilo petsto delovnih mest, kar nikakor ni zanemarljiva številka, a na drugi strani je dobiček ostal na predkrizni ravni, oziroma se celo nekoliko povečal, tudi promet pa je do konca lanskega leta že dosegel tistega s konca 2019.

A izzivi ostajajo. Enega najbolj perečih je nedavno ponovno omenil predsednik obrtno-podjetniške zbornice Branko Meh, ki se sprašuje, kako je mogoče, da slovenski žagarji ostajajo brez lesa in zakaj slovensko hlodovino izvažamo, nato pa uvažamo polizdelke in izdelke iz tujine. Tudi Gorenjska se kot zelo gozdnata pokrajina spopada s podobnimi težavami kot cela država. Številni večji obrati so v preteklosti ugasnili tako na Gorenjskem kot sicer v Sloveniji in verjetno ne gre pričakovati, da bo panoga še kdaj zaposlovala več kot štirideset tisoč ljudi kot nekoč. Današnji poslovni modeli namreč ne temeljijo več na velikoserijski proizvodnji, industrija se avtomatizira, preostala podjetja na trgu pa se usmerjajo k tehnološko naprednejšim rešitvam, s katerimi zadovoljujejo tudi tuje kupce. A priložnosti ostajajo – kot tudi velik neizkoriščen potencial, ki ga ima Slovenija kot država, ki jo v šestdesetih odstotkih preraščajo gozdovi, s čimer se uvršča na tretje mesto v Evropi, takoj za Finsko in Dansko. Tudi zaveze k zmanjševanju emisij ogljikovega dioksida vse bolj spodbujajo predelavo lesa in lesno gradnjo tako javnih kot tudi zasebnih objektov, česar pa je pri nas glede na bogastvo virov vse premalo.

Poleg naravnih virov in tehničnega znanja je pri nas na razpolago tudi izobilje oblikovalskega mojstrstva, o čemer smo se lahko prepričali na nedavni razstavi Čar lesa in ob podelitvi nagrad za lesarski presežek leta, med katerimi jih je nekaj šlo tudi oblikovalcem lesa na Gorenjsko. Takšnih stolov, miz in drugih izdelkov pač ni mogoče najti kjerkoli, zato bi med kupci veljalo spodbujati zavedanje, da z nakupom proizvodov iz slovenskega lesa spodbujamo slovensko gospodarstvo in skrbimo tudi za ohranjanje naših gozdov.

A v času, ko je tudi v Slovenijo prišel svetovni pohištveni gigant, takšen miselni preobrat med potrošniki predstavlja še toliko večji izziv.