Julija na referendum za vodo

O noveli zakona o vodah, ki jo je državni zbor sprejel konec marca, bomo državljani odločali na referendumu 11. julija.

Kranj – Po zagotovilih ministrstva za okolje in prostor zakonska novela v večji meri ščiti vodne vire in priobalni pas kot veljavni zakon, povečuje tudi sredstva za poplavno varnost. »Z uveljavitvijo novele bo na priobalnem pasu onemogočena gradnja tovarn in drugih industrijskih objektov ter tudi zasebnih objektov. Pod zaostrenimi vodovarstvenimi pogoji bo na priobalnih zemljiščih mogoče graditi le še enostavne objekte javne rabe (denimo otroška in športna igrišča, čolnarne in podobno), a zgolj tam, kjer bodo to dopuščali prostorski akti občin. Občine bodo za spremembe prostorskih aktov, enako kot doslej, morale pridobiti soglasje direkcije za vode in drugih pristojnih organov. Omejitve torej ostajajo, brez soglasij številnih strokovnih služb umestitev objektov v prostor ne bo mogoča,« navajajo predlagatelji zakona, ki ga je marca sprejel državni zbor, zdaj pa se je na pobudo okoljevarstvenih organizacij znašel na referendumu.

Gradnja na priobalnih zemljiščih ne bo dopustna v primeru ogrožene poplavne varnosti, ob tveganju za poslabšanje stanja voda ali če bi bilo to v nasprotju s cilji odgovornega in skrbnega upravljanja voda. Prav tako ne bo dopustno, da bi morebitni novozgrajeni objekti kakorkoli omejevali dostop do vode. Z novelo zakona naj bi se povečala tudi sredstva za vzdrževanje vodotokov in s tem poplavna varnost. O dopustnosti gradnje na vodnih in priobalnih zemljiščih je na podlagi mnenja direkcije za vode zdaj odloča vlada. Novela vladni del procedure odpravlja, odločitev zdaj prehaja pod okrilje strokovnjakov iz direkcije za vode. Minister za okolje Andrej Vizjak meni, da sprejeta novela zakona o vodah vodo varuje bolje od trenutno veljavnega zakona, češ da pri gradnji na vodnih in priobalnih zemljiščih omejuje nabor objektov, ki jih bo mogoče graditi.

Predlagatelji referenduma (podpise je zbiralo in vložilo več okoljevarstvenih organizacij, združenih v gibanju Za pitno vodo) pa nasprotno menijo, da zakonska novela vode ne varuje. Zanje je najbolj sporen 37. člen, ki dovoljuje posege na vodnih in priobalnih zemljiščih. Ocenjujejo, da je določba, ki na priobalnih zemljiščih omogoča »gradnjo objektov v javni rabi v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov« in »drugih objektov«, odločno preširoka in predstavlja resna tveganja za degradacijo teh zemljišč in posledično za onesnaževanje površinskih in tudi podzemnih vodnih teles, predvsem povsod tam, kjer se podzemne vode napajajo iz površinskih vodnih teles. »Ob tem poudarjamo, da se bo s predlaganimi spremembami v Sloveniji začela uveljavljati praksa omejevanja dostopa do vode kot javne dobrine,« so zapisali. »Po gradbenem zakonu je dovoljena gradnja različnih objektov v javni rabi ter javnih površin, kot so gostilne, poslovni in upravni objekti, trgovine, stavbe za storitvene dejavnosti, obredne stavbe, ceste, parkirišča, pokopališča itd., kar bi po novem zakonu o vodah znatno povečalo tveganje za onesnaženje naših površinskih in podzemnih voda ter posledično tudi pitne vode.« Menijo tudi, da zakonodajalec na prvo mesto postavlja zasebni kapital na račun zdravja ljudi in uničevanja ekosistemov v priobalnih pasovih rek, jezer in morja.