Avtor vodnika Po koroških poteh dr. Janko Zerzer (desno) s pokojnim bratom Antonom v rojstni hiši v Svečah / Foto: Jože Košnjek

Koroška pota Janka Zerzerja

Slovenski spored ORF iz Celovca je sporočil, da bo danes, 11. junija, z dunajske železniške postaje odpeljal vlak, ki bo enkrat na dan čez Gradec in Ljubljano Dunaj povezal s Trstom. Vožnja bo trajala devet ur.

Kdor želi spoznati slovensko plat Koroške in obiskati kraje, ki so povezani z našim narodom in njegovo zgodovino, bo našel najboljšega svetovalca in sopotnika v kulturno-zgodovinskem turističnem vodniku Po koroških poteh, ki ga je napisal dr. Janko Zerzer, rojen pri Adamu v Svečah. Po Koroškem nam pomagajo rajžati tudi drugi vodniki, vendar v nobenem ni posebej omenjen »slovenski obraz Korotana«. Doktor zgodovine in germanistike, ki je znanje in narodno zavest vcepljal generacijam mladih, je prvi vodnik po Koroškem napisal že leta 1997, ki jih je v kasnejših letih dopolnjeval. Zadnjo dopolnjeno izdajo je Mohorjeva založba v Celovcu izdala lani.

Dr. Janko Zerzer je v uvodu dopolnjene izdaje zapisal, da je vodnik sopotnik tako za obiskovalce iz Slovenije, katerih obisk Koroške naj se ne konča v nekaterih gostinskih in nakupovalnih točkah, kot za koroške Slovence same, saj je velika nevarnost, da jih zanima samo domači kraj in še ta bolj površno, kakšne zaklade hrani naša bližnja soseščina, pa nas zanima bolj malo ali sploh ne.

Avtor začenja svoja koroška pota s pregledom najpomembnejših dogodkov v zgodovini Koroške in tam živečih Slovencev, začenši z letom 600, ko se na območju nekdanje rimske province Noricum naselijo Slovani in nastane kneževina Karantanija s središčem na Krnskem gradu. Sledi poglavje o današnjem položaju Slovencev na Koroškem, o političnem zastopstvu, gospodarstvu, kulturi, literaturi, publicistiki, filmu, gledališču, šolstvu, znanosti in športu. Potem je opisanih osem poti po Koroškem: Celovec in okolica, Gosposvetsko polje, Gure – gornji Rož, jezera, Beljak in Zilja, Sele in Železna Kapla, Podjuna in Severna Koroška. Tudi tu so namreč kraji, povezani s slovensko zgodovino, na primer Št. Pavel v Labotski dolini, Wolfsberg, Breže/Friesach, Krka/Gurk, Feldkirchen, Osoje/Ossiachs s spominom na Mutca Osojskega, o katerem poje Anton Aškerc, Špital ob Dravi/Spittal an der Drau, Gmuend, Heiligenblut/Sveta kri Lesna dolina/Lesachtal. Vodnik vsebuje dvojezično slovensko in nemško krajevno kazalo ter karto Koroške.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Radovljica / torek, 15. julij 2008 / 07:00

Leščani so praznovali

14. julij, praznik krajevne skupnosti Lesce, so zaznamovali s številnimi prireditvami in podelitvijo priznanj zaslužnim občanom.

Objavljeno na isti dan


Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Poučujejo celo albanščino

Na Ljudski univerzi Jesenice so pričeli poučevati bolj "eksotične" jezike.

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Določili prireditvena mesta

Na Občini Jesenice so določili seznam osmih prireditvenih mest, na katerih bo po novem lažje organizirati javne prireditve. To so lokacije, kjer so se že doslej prireditve odvijale pogosteje: Trg...

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Nekaj prostorskih sprememb

Na zadnji se občinskega sveta so sprejeli nekaj sprememb in dopolnitev tekstualnega dela prostorsko ureditvenih pogojev. Z njimi so zagotovili prostorske možnosti za revitalizacijo območja Fiprom...

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Sejnina za pomoč Železnikom

Na predlog občinskega svetnika Borisa Smoleja so članice in člani jeseniškega občinskega sveta sklenili, da bodo sejnino nakazali za pomoč občanom Železnikov ob zadnji naravni katastrofi....

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Krajevne skupnosti brez pravnega statusa

Na predlog posvetovalnega kolegija župana, ki ga sestavljajo predsedniki devetih jeseniških krajevnih skupnosti, naj bi krajevnim skupnostim ukinili status pravnih oseb. Kot je ob tem povedala