Avtor vodnika Po koroških poteh dr. Janko Zerzer (desno) s pokojnim bratom Antonom v rojstni hiši v Svečah / Foto: Jože Košnjek

Koroška pota Janka Zerzerja

Slovenski spored ORF iz Celovca je sporočil, da bo danes, 11. junija, z dunajske železniške postaje odpeljal vlak, ki bo enkrat na dan čez Gradec in Ljubljano Dunaj povezal s Trstom. Vožnja bo trajala devet ur.

Kdor želi spoznati slovensko plat Koroške in obiskati kraje, ki so povezani z našim narodom in njegovo zgodovino, bo našel najboljšega svetovalca in sopotnika v kulturno-zgodovinskem turističnem vodniku Po koroških poteh, ki ga je napisal dr. Janko Zerzer, rojen pri Adamu v Svečah. Po Koroškem nam pomagajo rajžati tudi drugi vodniki, vendar v nobenem ni posebej omenjen »slovenski obraz Korotana«. Doktor zgodovine in germanistike, ki je znanje in narodno zavest vcepljal generacijam mladih, je prvi vodnik po Koroškem napisal že leta 1997, ki jih je v kasnejših letih dopolnjeval. Zadnjo dopolnjeno izdajo je Mohorjeva založba v Celovcu izdala lani.

Dr. Janko Zerzer je v uvodu dopolnjene izdaje zapisal, da je vodnik sopotnik tako za obiskovalce iz Slovenije, katerih obisk Koroške naj se ne konča v nekaterih gostinskih in nakupovalnih točkah, kot za koroške Slovence same, saj je velika nevarnost, da jih zanima samo domači kraj in še ta bolj površno, kakšne zaklade hrani naša bližnja soseščina, pa nas zanima bolj malo ali sploh ne.

Avtor začenja svoja koroška pota s pregledom najpomembnejših dogodkov v zgodovini Koroške in tam živečih Slovencev, začenši z letom 600, ko se na območju nekdanje rimske province Noricum naselijo Slovani in nastane kneževina Karantanija s središčem na Krnskem gradu. Sledi poglavje o današnjem položaju Slovencev na Koroškem, o političnem zastopstvu, gospodarstvu, kulturi, literaturi, publicistiki, filmu, gledališču, šolstvu, znanosti in športu. Potem je opisanih osem poti po Koroškem: Celovec in okolica, Gosposvetsko polje, Gure – gornji Rož, jezera, Beljak in Zilja, Sele in Železna Kapla, Podjuna in Severna Koroška. Tudi tu so namreč kraji, povezani s slovensko zgodovino, na primer Št. Pavel v Labotski dolini, Wolfsberg, Breže/Friesach, Krka/Gurk, Feldkirchen, Osoje/Ossiachs s spominom na Mutca Osojskega, o katerem poje Anton Aškerc, Špital ob Dravi/Spittal an der Drau, Gmuend, Heiligenblut/Sveta kri Lesna dolina/Lesachtal. Vodnik vsebuje dvojezično slovensko in nemško krajevno kazalo ter karto Koroške.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 14. februar 2022 / 19:59

Najmlajši udeleženec marša

Albin Pibernik - Bine, rojen na Jesenicah, sin Julke in Albina Pibernika, je še zadnji živeči udeleženec znamenitega igmanskega marša. Kot enajstletni deček je bil pred osemdesetimi leti med partizani...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 1. november 2021 / 22:57

Fotografski poet krajine pod Blegošem

V galeriji Snovanj to pot odpiramo priložnostno razstavo krajinskih fotografij arhitekta, fotografa in filmskega scenografa Toneta Mlakarja (1921–2020). Rodil se je v Žireh, živel največ v Škofji Loki...

GG Plus / ponedeljek, 1. november 2021 / 22:54

Drugi dom radovljiških športnikov

Letos mineva sto let, odkar so člani radov­ljiškega sokolskega društva v središču Radovljice slovesno odprli novi Telovadni dom. Aleks Čebulj, starosta radovljiškega športa, je ob tej priložnosti izda...

Zanimivosti / ponedeljek, 1. november 2021 / 18:36

Varne ceste

Marljivi cestni delavci vseskozi skrbijo za dobro označene ter s tem za prometne udeležence varne cestne površine. Premalokrat se zavedamo pomembnosti njihovega dela, pa najsi gre za standardne obn...

GG Plus / ponedeljek, 1. november 2021 / 18:34

Gospodarji in služinčad

Ostali smo pri zgodbi, ko je hlapec namerno naredil domači hčeri otroka.

GG Plus / ponedeljek, 1. november 2021 / 18:34

Kolajne na poletnih olimpijskih igrah

Aktivnost, ki Slovence združuje, je šport. Vsi se veselimo uspehov, ki ime Slovenije ponesejo po širnem svetu. Prvo slovensko olimpijsko medaljo so iz Barcelone leta 1992 prinesli Gorenjci.