Razvojni svet bo vodil Ivan Šmon

V sredo se je konstituiral Razvojni svet Gorenjske regije za obdobje 2021–2027, ki ga bo vodil Ivan Šmon, predsednik uprave Elektra Gorenjska.

Brdo pri Kranju – Razvojni svet Gorenjske regije v obdobju 2021–2027, ki sovpada z naslednjo finančno perspektivo Evropske unije, je v sredo na konstitutivni seji za svojega predsednika izvolil Ivana Šmona, predsednika uprave Elektra Gorenjska. Šmon je v novem vodstvu razvojnega sveta predstavnik gospodarstva.

Izvolili so tudi nova podpredsednika razvojnega sveta: Nina Arnuž iz Zavoda Tri in preddvorski župan Rok Roblek v njem zastopata nevladne organizacije in lokalno skupnost. »Z regionalnimi projekti in perspektivami sem se srečeval na različnih nivojih, od evropske in nacionalne ravni do regionalne in lokalne. S tem imam kar nekaj izkušenj in se veselim, da bom na ta način sodeloval v naslednji perspektivi. Dal bom vse od sebe, da še kaj prispevam k že doslej uspešnemu delu razvojnega sveta,« je Šmon dejal po izvolitvi.

Znižali indeks razvojne ogroženosti regije

Njegov predhodnik Stanislav Bobnar, predsednik Razvojnega sveta Gorenjske regije v obdobju 2014–2020, je v prerezu opravljenega dela poudaril, da so v prejšnji finančni perspektivi v okviru dogovora za razvoj gorenjske regije s tremi dopolnitvami pridobili 42 milijonov evrov razvojnih sredstev za financiranje ključnih regijskih projektov na področju podjetništva, trajnostne mobilnosti, vodooskrbe in ravnanja z odpadnimi vodami. Da so izbrali prave projekte, dokazuje podatek, da so v tem obdobju indeks razvojne ogroženosti regije znižal, torej izboljšali za devet odstotnih točk, kar jo med vsemi dvanajstimi slovenskimi regijami uvršča takoj za Osrednjeslovensko regijo. Gorenjska izstopa tudi po visoki stopnji delovne aktivnosti, nizki stopnji brezposelnosti, tudi med mladimi, visoko izobraženo delovno silo, visoki produktivnosti in ugodnih demografskih kazalnikih.

»Nekoliko pa razvojni problem predstavlja dejstvo, da ima Gorenjska najnižji BDP na prebivalca znotraj zahodne kohezijske regije, v primerjavi s sosednjimi avstrijskimi regijami pa je ta kazalnik celo 1,5-krat nižji,« je ob tem opozoril Bobnar. Dotaknil se je tudi nekaterih problemov, s katerimi se je ubadal prejšnji razvojni svet: od pomanjkanja državnih strategij razvoja na različnih področjih do neobstoja regijskega prostorskega načrta in pomanjkanja pravih regionalnih projektov, saj so prevladovali projekti, ki so zadovoljevali potrebe zgolj ene ali kvečjemu nekaj sosednjih občin.

Novi razvojni svet se je seznanil tudi z osnutkom Regionalnega razvojnega programa za obdobje 2021–2027, v katerem so začrtali ključne projekte za nadaljnji razvoj Gorenjske. Po besedah vodje njegove priprave Franje Gabrovšek Schmidt iz Regionalne razvojne agencije Gorenjske – BSC Kranj, imajo člani še do sredine junija čas, da podajo predloge morebitnih sprememb temeljnega regijskega razvojnega dokumenta, ki za naslednje obdobje sedemletno obdobje vključuje šestdeset projektov v skupni vrednosti več kot milijarde evrov. Z njimi bodo na Gorenjskem sledili petim razvojnim prioritetam: enakomerno razvita in poseljena regija, energetsko varčna in čista regija, dostopna in prometno varna regija, inovativno in trajnostno gospodarstvo ter Gorenjska – s priložnostmi za vse, je pojasnila Gabrovšek Schmidtova.