Sedem desetletij slovenskih tabornikov

Zveza tabornikov Slovenije letos praznuje sedemdeset let od ustanovitve. Na Gorenjskem je bil prvi taborniški rod z imenom Rod stražnih ognjev ustanovljen 1952. leta v Kranju, sledila sta Rod svobodnega Kamnitnika v Škofji Loki leta 1954 ter Rod zelenega Žirka v Žireh leta 1957.

Kranj – Začetki taborništva v Sloveniji segajo v čas pred drugo svetovno vojno, ko sta obstajali dve organizaciji, predvojni skavti in gozdovniki, delovali so tudi na Gorenjskem. Taborništvo z imenom in načinom dela, kot ga poznamo danes, se je začelo v petdesetih letih, ko je bilo leta 1951 ustanovljeno Združenje tabornikov Slovenije. Kot je pojasnila načelnica Gorenjske območne organizacije tabornikov Katja Trampuš, tudi začetki tovrstnega taborništva na Gorenjskem segajo v petdeseta leta prejšnjega stoletja, ko so bili ustanovljeni prvi rodovi v Kranju, Škofji Loki in Žireh. Postopoma so nastali še trije rodovi v Kranju, po en rod v Zgornjih Gorjah, Medvodah ter Železnikih, slednji kot najmlajši rod na Gorenjskem letos praznuje 27 let. Taborniki in tabornice so povsod po Sloveniji organizirani v posamezna društva oziroma rodove, ki delujejo pod okriljem Zveze tabornikov Slovenije. Za lažjo organizacijo so razdeljeni tudi po območjih, na Gorenjskem je to Gorenjska območna organizacija tabornikov oziroma GOOT. Znotraj GOOT-a deluje devet rodov s sedežem v šestih mestih, kjer so skupno imeli v letu 2020 okoli tisoč članov.

Izvedbo taborov bodo prilagajali razmeram

Eden od temeljev taborniškega pristopa je učenje in igra v naravi, pri taborniškem delu večinoma ne uporabljajo elektronskih na­prav. »Med epidemijo to seveda ni tako zelo preprosto, elektronske naprave so še kako koristne za ohranjanje stikov, a jih težje uporabljamo v naravi. Vendar pa je tabornik iznajdljiv, kar se je pokazalo tudi pri vseh različnih metodah dela, ki so jih uporabljali naši vodniki in vodnice,« je pojasnila Trampuševa. Vrhunec taborniškega leta predstavljajo taborjenja. »Članom želimo vsako leto omogočiti to neprecenljivo izkušnjo. Morda je po letu življenja v koronarazmerah ta še toliko bolj potrebna kot običajno. Kljub naši želji, da bi letos lahko izvedli običajna taborjenja, pa je na prvem mestu zdravje in varnost ljudi. Zato bomo izvedbo taborov prilagodili takratni epidemiološki situaciji,« je povedala.

Taborniki pomagali v boju z epidemijo

Eden od odmevnih projektov, ki so jih pripravili v času epidemije, je taborniška Ropotarnica. »Gre za spletno stran, na kateri so bili dnevno in tedensko objavljeni izzivi za aktivno taborniško preživljanje prostega časa. Nastala je na nacionalni ravni, je pa nekaj gorenjskih prostovoljcev z idejami prispevalo k raznolikosti izzivov,« je pojasnila. Taborniki so bili aktivno vključeni tudi v boj z epidemijo. »Nekateri naši prostovoljci so že dlje časa del ekip Civilne zaščite in so pomagali pri postavljanju in podiranju šotorov, ki so jih zdravstveni zavodi uporabljali za triažo ali testiranje. Drugi so se za čas epidemije sami vključili v lokalno skupnost in pomagali občanom pri dostavi hrane, varstvu otrok,« je poudarila.

Število tabornikov narašča

V zadnjih letih število tabornikov v Sloveniji narašča in tudi Gorenjska pri tem ni izjema. »Glede na poročanja predstavnikov rodov jim v času epidemije članstvo ni kaj dosti upadlo, nekateri poročajo celo o blagem porastu. So pa rodovi opazili, da je otroke in mladostnike po spletu vse težje za kaj navdušiti, jih učiti in med seboj povezovati. Opažajo tudi pomanjkanje motivacije za iskanje novih metod dela na daljavo med prostovoljci,« je dejala in še dodala, da Zveza tabornikov Slovenije pripravlja pester program ob praznovanju 70-letnice, večina dogodkov je zasnovana v odvisnosti od ukrepov za zajezitev širjenja covida-19.