Strelski pohod

Novica, da je dvajsetletnik z območja Radovljice načrtoval strelski pohod po javnih ustanovah, s katerim bi se maščeval nekdanjim sošolcem in učiteljem iz osnovne šole, nas je prejšnji teden močno šokirala. Nekako smo bili prepričani, da se kaj takega dogaja samo v Združenih državah Amerike. Tam je pod streli napadalcev res umrlo največ ljudi, a takšni krvavi incidenti še zdaleč niso omejeni le na državo, kjer je pravica do posedovanja orožja priznana celo z ustavo.

Strelski napadi, številni so bili v zadnjem desetletju povezani z islamskim terorizmom, se dogajajo tudi drugod po svetu, pred njimi seveda nismo imuni niti v Evropi. V Franciji se je na primer novembra 2015 zgodil najmnožičnejši strelski poboj na stari celini, v katerem je poleg sedmih napadalcev umrlo še 130 ljudi, več kot 400 ljudi pa je bilo ranjenih. Napadi so potekali na več lokacijah po Parizu, kjer so islamski teroristi, ki so se maščevali za letalske napade na pripadnike Islamske države v Siriji in Iraku, z vojaškimi avtomatskimi puškami na slepo streljali v gostinskih lokalih, največ žrtev pa je pod streli padlo v dvorani Bataclan, kjer je ravno potekal koncert. Januarja istega leta se je sicer v Parizu zgodil tudi teroristični napad na satirični tednik Charlie Hebdo, v katerem je umrlo dvanajst ljudi. Napadalci so se maščevali zaradi objavljenih karikatur preroka Mohameda.

Drugi najmnožičnejši strelski poboj v Evropi so julija 2011 doživeli na Norveškem. Izvedel ga je desničarski skrajnež Anders Behring Breivik, ki je najprej v kombiju sredi glavnega mesta Osla sprožil bombo, v eksploziji pa je umrlo osem ljudi. Nato se je odpravil na otok Utoya na jezeru severno od Osla, kjer je s polavtomatsko puško in pištolo pobil 69 udeležencev tabora podmladka norveške delavske stranke. Iz 1500-stranskega manifesta, ki ga je pred napadom objavil na internetu, je razvidno, da je zločin storil predvsem zaradi sovraštva do islama, ki bo po njegovem preplavil krščansko Evropo, za kar da bodo krive predvsem levo usmerjene stranke.

Koliko žrtev bi lahko zahteval strelski napad mladega Gorenjca, če bi mu ga uspelo uresničiti, lahko le ugibamo. Policija o številu oseb in lokacij, ki jih je uvrstil na svoj seznam, ne govori, a prepričani smo lahko, da bi bilo žrtev še več. Glede na to, da je na temnem spletu iz ZDA naročil polavtomatsko pištolo in avtomatsko puško, lahko namreč sklepamo, da bi njegov strelski pohod terjal tudi dodatne, naključne žrtve. Zagotovo smo se po zaslugi policije, ameriške in slovenske, izognili veliki tragediji.

Komentarji (1)

P Š

Priseljenec? Aja, domačin iz Krope.. Grem na noroTV pogledat, če je to možno...

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / petek, 5. maj 2023 / 07:34

ECE Triglavu je uspelo

Kranj – Minulo sredo se je končala sezona za košarkarje v drugi ligi. Ta je bila uspešna za kranjsko ekipo ECE Triglav, saj se je uvrstila v veliki finale za naslov prvaka, v dveh finalnih tekmah p...

Objavljeno na isti dan


Komenda / ponedeljek, 12. oktober 2015 / 15:02

Priložnost za težje zaposljive

Z željo ustvariti delovna mesta težko zaposljivim invalidom s podeželja v lokalnem okolju so v Komendi ustanovili zavod Grunt. Njegovi zaposleni opravljajo različna dela na kmetiji Zadrgal.

Gospodarstvo / ponedeljek, 12. oktober 2015 / 15:02

Žarek upanja za Zlatorog

Najemniki kampa Zlatorog so v sodelovanju s finančnimi partnerji na Občino Bohinj posredovali pismo o nameri za odkup kampa. Zanima jih tudi vlaganje v hotel Zlatorog.

Cerklje na Gorenjskem / ponedeljek, 12. oktober 2015 / 15:01

Veselih deset Pod Stražo

Cerkljanska dramska skupina Pod Stražo je praznovala deset let delovanja. Članom iz Poženika, Šmartnega in Pšate poseben izziv predstavlja uprizarjanje starih dramskih del, predelanih v cerkljansko na...

Gospodarstvo / ponedeljek, 12. oktober 2015 / 14:05

Pr' Šmajd pridelujejo industrijsko konopljo

Na kmetiji Pr' Šmajd v Predosljah pridelujejo industrijsko konopljo. Iz semena stiskajo konopljino olje, pripravljajo konopljine beljakovine in vlaknine ter konopljin čaj.

GG Plus / ponedeljek, 12. oktober 2015 / 14:01

Kranjski gospodje in tovariši

Osrednji razstavni projekt Gorenjskega muzeja v letošnjem letu, razstava Gospodje in tovariši s podnaslovom Kapitalistični in socialistični razcvet Kranja 1920–1980, je od maja do februarja prihodnje...