Z Janezom Trdino za dolenjsko mizo

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / nedelja, 25. april 2021 / 13:44

»Priljubljena Trdinova tema je bilo razmerje med Dolenjci in Gorenjci. Slednjim je tudi sam pripadal, čeprav je poskušal pri ocenjevanju tega razmerja ostajati le v kar najbolj nevtralni drži. To mu seveda ni vedno uspevalo in se je pogosto nagibal na gorenjsko stran, predvsem zaradi nekaterih pozitivnih lastnosti. /… / Pri zapisovanju gradiva o značajskih lastnostih Dolenjcev in Gorenjcev je prisluhnil obema stranema in njunim komentarjem. Tako navaja, kaj meni gorenjski kmet, in sicer kajžar o dolenjskih: 'Dolenjec je nekaj prelen, nekaj preneumen, zato živi slabo ob prosenem kruhu in s fižolom namešanem krumpirju. Taki, ki imajo 2 grunta žive slabeje od mene, ki sem kajžar. Imajo dosti zemlje in prav dober je svet na Dolenjskem, imajo živine in klaje, da bi lahko imeli še več, imajo hčere in sinove in vendar ne znajo si pomagati ... Če bi imel jaz tako kmetijo, bi živel ne le ob dobri hrani, velikokrat tudi ob mesu, ampak bi popil lahko vsak dan še tri bokale vina. Ti Dolenjci ne umejo si pripraviti kaj dobrega, če imajo tudi za vse reči dober pridelek.' / Seveda pa navaja tudi mnenje Dolenjca o Gorenjcih in pravi, da 'Gorenjci žive dobro. Fant s 17 letom je gori bolji junak nego tu s 30. in koliko lepša je tudi živina! In kako bogati so. Še mar jim ni, če zapravijo na eno ceho po 10 f. Dolenjec bi marsikateri zapravil s tem že grunt'. / Po navedenih dveh pogledih sledi še Trdinov pogled na razmerja med Dolenjci in Gorenjci: 'Dolenjec je mnogo bolj naraven od Gorenca v vseh svojih veselicah, strasteh in navadah, resp. Razvadah ... Možje, ki bi sloveli radi za veljake, se ga vpričo ljudi našverkajo in delajo škandale, ki morejo škoditi njih ugledu, ali kaj se če, ko jih pa žene duh h kupici. Tako so tudi ženske očitne pijanke, kar zadržuje tudi rast deklic ... Gorenjec pazi nase le v vinu ne vselej, ali dostikrat, zlasti če je že bolj v letih. Dolenjcu treba je le 3 kupice pod kapo, pa bo jel že kleti gospodo, kvantati, peti etc., kakor ga sili strast ali nagnjenje (kvantal bo tudi vpričo otrok, gospodo klel, tudi če sedi kak gospod za mizo etc.)'« (str. 197–198)

Janez Trdina se je rodil 29. maja 1830 v Mengšu. Profesor Janez Bogataj in založba Goga sta lansko 190. obletnico njegovega rojstva počastila s to knjigo. Trdina je bil v delu svojega opusa tudi ljubiteljski etnograf in tako ni čudno, da se je njegovih zapisov lotil eden od prvakov slovenske etnologije. Za prvo pokušino te knjige pa sem izbral enega od številnih odlomkov, v katerih Trdina primerja Dolenjce in Gorenjce.