Kriva je tudi EU

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 24. april 2021 / 14:01

Ko gre za uničevanje tropskega pragozda, po navadi krivimo države, v katerih se to dogaja, zlasti Brazilijo. Pri tem pa spregledujemo, kdo so glavni porabniki surovin, ki od tam izhajajo; prva je Kitajska, druga Evropska unija, tretja Indija …

Nedotaknjeni trije odstotki

Svetovna organizacija za varstvo narave (The World Wide Fund for Nature, WWF) je izdala poročilo, da je EU z uvozom surovin na drugem mestu za Kitajsko po prispevku h krčenju tropskega gozda. »Osem največjih gospodarstev Unije je 'zaslužnih' za 80 odstotkov vrednosti z izsekavanjem povezane mednarodne trgovine v letih 2015–2017. V številkah je to 203.000 hektarjev površine in 116 milijonov ton ogljikovega dioksida, kolikor predstavljajo izdelki in druge stvari, ki so jih uvozili v države članice EU-ja. Za Kitajsko in EU-jem sledijo Indija (9 odstotkov), ZDA (7 odstotkov) in Japonska (5 odstotkov). Med letoma 2005 in 2017 so bili glavni uvoženi izdelki, ki so povezani z največjim uničevanjem tropskega gozda, soja, palmovo olje in govedina, sledijo izdelki iz lesa, kakav in kava. V EU-ju so jih največ uvažale Nemčija, Italija, Španija, Združeno kraljestvo, Nizozemska, Francija, Belgija in Poljska. Evropska unija je bila 2017 na 2. mestu po uporabi palmovega olja (za Indijo), na 3. mestu po uporabi brazilske soje (za Kitajsko in Brazilijo), na 1. mestu po porabi argentinske soje in na 1. mestu po uporabi kakava iz Zahodne Afrike. Evropska komisija bo v kratkem predstavila nov predlog zakonodaje v boju proti izsekavanju deževnega pragozda. Svetovna organizacija za varstvo narave (WWF) poziva, naj njihovo poročilo razkriva 'urgentno potrebo' za močno in učinkovito zakonodajo glede evropskega globalnega okoljskega odtisa. Po besedah Anke Schulmeister-Oldenhove, ene od avtoric poročila, mora biti Unija zgled drugim državam pri regulaciji področja izsekavanja in kršenja človekovih pravic. 'Želimo jasno zakonodajo, ki bo zagotavljala, da izdelki, če pri njih obstaja visoko tveganje, ki se ga da zmanjšati, ne bodo našli poti na trg,' je povedala za Euronews. Kot poudarja Anka Schulmeiser-Oldenhove, pa breme zmanjšanja izsekavanja ne sme biti preloženo na ramena potrošnikov, ki sicer morajo biti ozaveščeni.« / Kaj menite, kolikšen del površja Zemlje je ekološko še povsem nedotaknjen, oziroma tak, kjer živijo zdrave prvotne živalske vrste in je njihov habitat brez kakršnega koli posega človeka. Samo še trije odstotki! To kaže študija, ki jo je izdelal Key Biodiversity Areas Secretariat na Cambridgeu v Združenem kraljestvu. In kje so ti predeli? Večinoma v tropskem gozdu v Amazoniji in Kongu, na vzhodu Sibirije, severu Kanade in v Sahari. »Pretekle študije so ocenjevale, da naj bi na približno 20 do 40 odstotkih Zemljinega površja človek pustil le malo sledi, v novi študiji, objavljeni v reviji Frontiers in Forests and Global Change, pa strokovnjaki pravijo, da naj bi se gozdovi, savana in tundra na prvi pogled zdeli res nedotaknjeni, toda dejansko izginevajo ključne vrste. Do novih izsledkov so prišli z združevanjem zemljevidov človekovega škodovanja habitatom in zemljevidov področij, kjer živali izginevajo s prvotnega življenjskega prostora oziroma jih je premalo, da bi lahko vzdrževali zdrav ekosistem, poroča Guardian. Nekateri znanstveniki so prepričani, da smo na začetku šestega množičnega izumrtja.« (Vir: MMC RTV SLO)

Baudelaire, 200 let

»Koga ljubiš najbolj, skrivnostni človek, povej? Očeta, mater, sestro, brata? Nimam očeta in matere, ne sestre, ne brata. / Prijatelje? / Izustil si besedo, ki mi je njen pomen ostal do danes neznan. / Domovino? / Ne vem, na kateri strani leži. / Lepoto? / Rad bi jo ljubil, ko bi bila božanska in nesmrtna. / Zlato? / Sovražim ga, kakor ti boga sovražiš. / Ej, kaj pa torej ljubiš, čudni tujec? / Ljubim oblake ... oblake, ki romajo ... tam doli ... tam doli ... čudovite oblake.« Kar ste prebrali, je v prozo prepisana pesem z naslovom Tujec. Njen avtor je sloviti francoski pesnik Charles Baudelaire (1821–1867), ki se je rodil pred dvesto leti, 9. aprila 1821.

Igre v Tokiu bodo?

»Obstajajo določeni pomisleki, vendar kot organizacijski odbor iger Tokio 2020 ne razmišljamo o njihovi odpovedi.« To je izjavila japonska političarka in nekdanja vrhunska tekmovalka v hitrostnem drsanju Seiko Hašimoto, vodja organizacijskega odbora olimpijskih iger v Tokiu, le dan po tem, ko je generalni sekretar vladajoče stranke LDP Tošihiro Nikai za japonske medije dejal, da odpoved iger ni izključena. Igre naj bi se začele 23. julija in trajale do 8. avgusta. Morale bi se zgoditi že poleti 2020, a so bile zaradi pandemije odložene za eno leto.