Ni dvoma, da je Peter Gaspeti junija lani vzel življenja svojemu stricu, babici in dedku, je sporočila predsednica sodnega senata Marjeta Dvornik. / Foto: Bobo

Trideset let zapora za trojni uboj

Ljubljansko okrožno sodišče je za lanski uboj strica in starih staršev 24-letnemu Petru Gaspetiju izreklo tridesetletno zaporno kazen.

Ljubljana – Senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je v sredo 24-letnemu Petru Gaspetiju, ki je 13. junija lani v Škocjanu pri Domžalah z mesarskim nožem vzel življenja 51-letnemu stricu Zvonku, 81-letni babici Martini in 74-letnemu dedku Cirilu Gaspetiju, izrekel enotno kazen trideset let zapora, do pravnomočnosti sodbe mu je tudi podaljšal pripor. Sodišče je z izrekom sodbe prekvalificiralo s strani tožilstva očitana kazniva dejanja umora na grozovit ali zahrbten način, za kar je zagrožena kazen zapora najmanj petnajst let, v milejše kaznivo dejanje uboja, za katero je predpisana kazen od pet do petnajst let zapora. Za vsak uboj je sicer Domžalčanu prisodilo dvanajst let zapora, izrečena enotna kazen trideset let zapora, v kar se šteje tudi čas pripora, pa je po kazenskem zakoniku najvišja možna. Sodba ni pravnomočna.

Okrožna državna tožilka Maša Podlipnik, ki je sodišču predlagala, naj obtoženega obsodi na dosmrtni zapor, je zaradi prekvalifikacije kaznivega dejanja in višine dosojene kazni že napovedala pritožbo na sodbo. Ali se bo nanjo pritožila tudi obramba, pa zagovornik Anže Mlinarič, ki je sicer predlagal oprostilno sodbo, ker da njegovemu klientu krivda po obtožbi ni bila dokazana, še ni znal povedati. »Obsodilna sodba je bila glede na potek kazenskega postopka pričakovana. S pravno prekvalifikacijo sem zadovoljen, s sankcijo malo manj. V tem trenutku je težko reči, ali se bo vložila pritožba, verjetno da zaradi višine kazenske sankcije,« je povedal. »Bomo pa počakali na izid pisne sodbe s celotno obrazložitvijo in jo preučili,« je dodal.

Čeprav se je Gaspeti branil z molkom, sodišče ne dvomi o njegovi krivdi, je dejala predsednica senata Marjeta Dvornik. »Ocenjujemo, da je dovolj materialnih dokazov, da ste storili kaznivo dejanje. Dokazno gradivo je po naši oceni tako trdno, da ni dvoma, da ste dejanje storili na način, kot je zatrjevala tožilka – z mesarskim nožem, ki je last vašega očeta. Po dejanju ste poklicali policijo, pri čemer ni dvoma, ste bili klicatelj prav vi, zato prepoznava glasu ni bila potrebna. Dobro bi bilo, da bi sodišče ugotovilo, zakaj je do teh dejanj prišlo, ni pa to ključno za obsodbo,« je sodnica med razglasitvijo sodbe pojasnila obtoženemu.

Po besedah Dvornikove je moral senat razrešiti predvsem vprašanja o obtoženčevi prištevnosti, pravni kvalifikaciji kaznivega dejanja ter pravični in primerni kazni. Senat je glede prištevnosti ocenil, da je Gaspeti kruto dejanje storil, ko je bila njegova zmožnost obvladovanja ravnanja nekoliko okrnjena, a ne bistveno. S tem je sledil mnenju izvedenca psihiatrične stroke Petra Preglja, ki je pri obtoženem odkril mešano shizoidno in narcisistično osebnostno motnjo, na katero po mnenju psihiatra ne more vplivati, lahko pa vpliva na to, kako se bo odražala v odnosu do drugih. Glede pravne kvalifikacije umora na grozovit ali zahrbten način je senat ugotovil, da niso bili podani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja, zato je tega prekvalificiral v uboj. Med drugim obtoženec pri svojih žrtvah ni povzročil dolgotrajnega trpljenja, saj je njihova smrt nastopila razmeroma hitro, v nekaj minutah, dejanje pa je posledica sorodstvenega odnosa in ne zahrbtnosti obtoženega.

Senat je pri odmeri kazni upošteval tudi nekatere olajševalne okoliščine, ki jih sicer tožilka pri obtoženem ni našla. Dvornikova je navedla osebnostno motnjo oziroma nekoliko okrnjeno prištevnost, dosedanjo nekaznovanost, nenasilno zgodovino in redno izpolnjevanje šolskih obveznosti, na kar je v zaključni besedi opozoril že njegov zagovornik. Olajševalne okoliščine so bile tudi razlog, zakaj sodišče za vsak uboj ni izreklo maksimalne, petnajstletne kazni, je razložila Dvornikova. Zanikanje in neobžalovanje kaznivega dejanja po sodni praksi ne more biti oteževalna okoliščina, saj gre za pravico oziroma način obrambe, je dodala in poudarila, da je trideset let zapora zakonski maksimum, ki ga je možno izreči storilcem več kaznivih dejanj uboja. »Zavedamo se, da se pri tako hudih kaznivih dejanjih vedno znova odpira vprašanje, kaj je pravična in primerna kazen za tako dejanje. Lahko delimo stališče, da pravične kazni za tako dejanje ni,« je ob tem dejala Dvornikova.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 1. avgust 2016 / 11:43

Glasov dopisnik že pol stoletja

»Če rad pišeš, potem pišeš vse dotlej, dokler moreš,« pravi Janez Kuhar, ki je prvi prispevek za Gorenjski glas napisal že kot dijak.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / sobota, 10. marec 2018 / 22:38

Podobe časa

»9. april 1968 – Atlanta, Georgia, ZDA. Santi Visalli, mladi fotograf iz Mesine, je Martina Luthra Kinga prvič srečal na začetku šestdesetih let pred stavbo Združenih narodov v New Yorku. 'Ko je po...

Zanimivosti / sobota, 10. marec 2018 / 22:34

Ledeni stalaktiti in stalagmiti

Kapniki so sicer tvorbe, značilne za kraške jame, ki nastajajo z nalaganjem apnenca na stene jam, rastejo pa zelo počasi, do nekaj milimetrov na leto. A narava je polna presenečenj, za eno od njih...

GG Plus / sobota, 10. marec 2018 / 22:32

Rano otroštvo

Ankica bo konec novembra stara devetdeset let. O tem, ali bo takrat še živa in bo lahko upihnila svečke na torti, ne razmišlja. Živi za danes in za to, da s svojo »cimro«, s katero si deli sobico v...

Nasveti / sobota, 10. marec 2018 / 22:32

Tedenski horoskop

Oven (21. 3.–21. 4.)

GG Plus / sobota, 10. marec 2018 / 22:29

Arheologija v Gorenjskem muzeju: zgodba o uspehu

Pet let je minilo od slovesnega obeleženja šestdesetletnice Gorenjskega muzeja. Glavnino arheološke dediščine, ki jo je z vso skrbnostjo začel zbirati Andrej Valič, je moč videti na razstavah Želez...