Še velike zaloge lanskega krompirja

Gorenjski pridelovalci imajo v skladiščih še več kot štiri tisoč ton krompirja lanske letine. Zaloga je posledica lanske obilne letine, velikega uvoza in epidemije koronavirusne bolezni, zaradi katere so bili zaprti vrtci, šole ter gostinski obrati, ki so veliki porabniki krompirja.

Kranj – Po podatkih iz zbirnih vlog je lani na Gorenjskem pridelovalo krompir 1288 kmetijskih gospodarstev na skupni površini 724 hektarjev. Ob sicer dobrem pridelku, ki je na tržno usmerjenih kmetijah presegal 35 ton na hektar, je bilo približno 15 tisoč ton krompirja namenjenih za prodajo. Po podatkih, ki smo jih zbrali iz različnih virov, je bilo v skladiščih na začetku aprila še vedno več kot štiri tisoč ton lanskega krompirja, kar je velika količina, še posebno glede na to, da je v trgovinah zdaj že naprodaj uvoženi mladi krompir iz Egipta in da so nekateri trgovci ustavili ali upočasnili nakup starega krompirja.

Za sedanje velike zaloge neprodanega krompirja je več razlogov. Kot ugotav­ljata Mirko Jenko, predsednik Združenja pridelovalcev krompirja GIZ Krompir in direktor KZ Cerklje, ter Matic Mustar, ki se v zadrugi ukvarja z odkupom krompirja, so lani, v koronarazmerah, nekateri vrtičkarji prvič posadili krompir, pojavili pa so se tudi manjši pridelovalci, ki so pridelovali krompir za dom, sorodnike in sosede. Prav ta gospodinjstva so v prejšnjih letih kupovala krompir in ga uporabljala za pripravo dnevnih obrokov. V času epidemije so se zaprle tudi izobraževalne ustanove in gostinski obrati, ki so sicer veliki porabniki krompirja. Prav tako ni bilo športnih prireditev, s tem je upadla tudi prodaja izdelkov iz krompirja – čipsa, pomfrita ...

Lanska letina krompirja je bila v Evropski uniji zelo dobra, posledica tega je bil pritisk na izvoz oziroma uvoz. Slovenija je uvozila zelo veliko krompirja. Če tega ne bi bilo, bi domačega krompirja zmanjkalo za domače potrebe, ugotavljata Mirko Jenko in Matic Mustar, in dodajata, da imajo največje težave s prodajo prav pridelovalci, ki so prodajali krompir gostincem in drugim večjim »kuhinjam«, ki so (bile) zaprte.

Krompir uvažali tudi kmetje

Po podatkih, ki jih je zbrala Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, na Gorenjskem tržno prideluje krompir le še 35 kmetij, na tistih, ki same prodajajo krompir gostincem, šolam, vrtcem in drugim javnim zavodom, je v skladiščih še okrog 2500 ton krompirja. Na teh kmetijah ugotavljajo, da sta na prodajo zelo vplivala epidemija z »zaprtjem« velikih porabnikov krompirja pa tudi uvoz krompirja iz Francije, kjer so tudi sicer glede uporabe fitofarmacevtskih sredstev za varstvo in skladiščenje krompirja tudi boljši pogoji kot v Sloveniji. Zanimivo: krompir so iz Francije uvažali tudi nekateri kmetje.

V Kmetijsko gozdarski zadrugi Sloga Kranj so po besedah predsednika Janeza Porenta doslej prodali okoli tisoč ton krompirja lanske letine, na kmetijah ga imajo še približno 1500 ton, od tega 500 ton pogodbenih količin, preostalo so »presežki«, ki pa so jih v prejšnjih letih v normalnih razmerah tudi odkupili. V takšnih razmerah kmetje »pritiskajo« na zadrugo, a prodaja poteka bolj slabo, pravijo v zadrugi, saj manjše količine lahko prodajo le trgovskim verigam.

V Kmetijski zadrugi Cerklje so doslej odkupili šeststo ton krompirja lanske letine, kar je enkrat manj kot v primerljivem lanskem obdobju, pridelovalci pa imajo doma v skladiščih še okrog devetsto ton krompirja. Po dobri prodaji v mesecu marcu se je aprila prodaja (gre za prodajo v večje in manjše trgovske centre) ustavila.

Pozvali trgovce k nakupu domačega krompirja

V Združenju pridelovalcev krompirja GIZ Krompir so že ob koncu februarja naslovili na trgovce prošnjo, da bi prednostno nabavljali domači jedilni krompir. Kot so zapisali v pismo, se zavedajo, da v razmerah proste trgovine ne morejo predpisovati tržnih ravnanj, a vendarle želijo še naprej oskrbovati domačega potrošnika z lokalno pridelano hrano in tako prispevati k večji samooskrbi s hrano. Pismo s podobno vsebino je na trgovce naslovil tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek; kot pravijo na ministrstvu, je bil poziv uspešen, eden od trgovcev je ob koncu februarja in v začetku marca imel teden slovenskega krompirja, z drugimi trgovci naj bi se pridelovalci še dogovarjali. V prizadevanja za prodajo domačega krompirja sta se vključili tudi Zadružna zveza Slovenija in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, ki se je na to temo tudi sestala s predstavniki ministrstva.

Prodaja vseskozi slaba

V zbornici ugotavljajo, da so večji pridelovalci in vrtičkarji lani verjetno tudi zaradi pričakovanj, da bo ob epidemiji covida-19 prišlo do krize pri preskrbi s hrano, posadili več krompirja. Prodaja je bila zato vso sezono slabša, še zlasti se je zmanjšala po zaprtju vrtcev, šol ter gostinsko-turističnih obratov, in se ni povečala niti potlej, ko sta kmetijski minister in GIZ Krompir pozvala slovenske trgovske verige k nakupu in prodaji domačega krompirja. V takšnih razmerah imajo večji pridelovalci v skladiščih še vedno več kot polovico lani pridelanega krompirja, nekateri med njimi celo od šestdeset do tristo ton, ugotavljajo v zbornici in dodajajo, da krompir že izgublja vrednost in ga je vse težje prodati.

Kam s krompirjem

Neprodani krompir predstavlja pridelovalcem velik problem. Del so ga posadili, namesto da bi kupili semenski krompir. Tisti, ki imajo doma govejo živino, ga uporabljajo za krmo. Nekaj ga bodo oddali v bioplinarno. Medtem ko zaoranje krompirja na njivi iz fitosanitarnih razlogov ni sprejemljivo, je ena od možnosti tudi njegovo uničenje, kar pa bi jih glede na cene enega od ponudnikov stalo šestdeset evrov za tono. Razmišljajo tudi o možnosti, da bi del neprodanega krompirja podarili v humanitarne namene.

V vsakem primeru bodo pridelovalci občutili izpad dohodka, zato je zbornica ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že predlagala, da jim na podlagi zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covida-19 zagotovi finančno pomoč kot nadomestilo za izpad dohodka, ki so ga utrpeli, ker v koronarazmerah niso mogli prodati zalog.

Država že pomaga, nekaj še obljublja

Na ministrstvu pojasnjujejo, da so se na lanski razpis za pomoč kmetijam ter malim in srednje velikim podjetjem, ki so zaradi zaprtja vrtcev in šol utrpela upad prihodkov, prijavili tudi pridelovalci krompirja, sedaj pa preučujejo možnost oziroma že pripravljajo odlok, po katerem bi enako pomagali tudi pridelovalcem, ki so utrpeli izgube pri prodaji krompirja v HoReCa sektor (hoteli, restavracija, catering). Upravičenci bi v tem primeru morali na podlagi prejetih plačil uprave za javna plačila dokazati vsaj 30-odstotni izpad dohodka. Na ministrstvu ob tem opozarjajo, da pomagajo kmetom tudi s promocijo slovenskih kmetijskih pridelkov in živilskih izdelkov. Na njihovi spletni strani Naša super hrana je namreč tudi zemljevid, na katerem je označenih sedemsto ponudnikov lokalne hrane, med njimi je tudi 55 pridelovalcev slovenskega krompirja. Dolgoročno si želijo združevanje pridelovalcev krompirja v organizacije ali skupine pridelovalcev, ki bodo s skupnim nastopom lažje našle trg, se dogovarjale o ceni, sortimentih, dobavah ... Ministrstvo ustanavljanje takih skupin podpira tudi v okviru programa razvoja podeželja.