Non-paper o novih mejah na Zahodnem Balkanu

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 16. april 2021 / 07:53

Obstoj t. i. non-paperja zanikajo

Mediji v Bosni in Hercegovini (BiH) so v ponedeljek poročali, da naj bi premier Janez Janša v neuradnem dokumentu, ki ga je prejel predsednik Evropskega sveta Charles Michel, kot eno od tem slovenskega predsedovanja EU navedel spremembo meja na Zahodnem Balkanu oziroma »dokončanje razpada Jugoslavije«. Obstoj t. i. non-paperja sta Janša in zunanje ministrstvo zanikala, potrdili ga prav tako niso v Bruslju. Slovensko veleposlanico v BiH Zorico Bukinac so v ponedeljek pozvali na pogovor na zunanje ministrstvo BiH, kjer je zagotovila, da se politika Slovenije do BiH ni spremenila in podpira evropsko pot BiH. Na besede člana predsedstva BiH Željka Komšića, da je predsednik republike Borut Pahor marca med obiskom v BiH članom predsedstva dejal, da so v Evropi vse pogostejši glasovi, da je treba dokončati razpad Jugoslavije, in vprašal, ali se v BiH lahko mirno razidejo, so se odzvali tudi v Pahorjevem uradu. Poudarili so, je predsednik zagovornik BiH in njene ozemeljske celovitosti in da redno svari pred idejami o ponovnem risanju meja na Zahodnem Balkanu. »V tem kontekstu je zaradi zaskrbljenosti pred temi idejami« o tem vprašal vse tri člane predsedstva BiH, so pojasnili. Poslanska skupina SD zdaj zahteva sklic nujne seje odbora za zunanjo politiko, na kateri bosta Pahor in Janša lahko odgovorila na vprašanja, ki so se pojavila v javnosti glede različnih interpretacij njunih stališč o mejah na Zahodnem Balkanu. Poslanec SD Matjaž Nemec je dejal, da premierju Janši ne verjame, da non-paper ne obstaja, iz informacij, ki jih ima iz EU, pa je dokument predsednik Evropskega sveta Charles Michel prejel.

Referendum ni dopusten

Državni poslanci so v torek s 46 glasovi za in 31 glasovi proti sklenili, da je zakonodajni referendum o noveli zakona o izvrševanju proračuna za leti 2021 in 2022, ki investicije v vojsko izvzema iz omejitev pri prevzemanju obveznosti v breme proračuna, nedopusten. Levica, ki je skupaj s SD vložila podpise za začetek postopkov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, je napovedala, da bo sklep izpodbijala na ustavnem sodišču. V novembra lani sprejetem zakonu o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski je sicer v naslednjih šestih letih predvidenih 780 milijonov evrov dodatnih sredstev za vojaške naložbe.

Poslanci o poročilu računskega sodišča

Državni poslanci so v torek na predlog opozicije na izredni seji razpravljali o predlogu priporočila vladi v zvezi z ugotovitvami računskega sodišča o učinkovitosti nabav zaščitne in medicinske opreme. Računsko sodišče je v poročilu ugotovilo, da vlada, ministrstva za zdravje, za gospodarstvo in za obrambo ter zavod za blagovne rezerve pri nabavah zaščitne opreme niso bili učinkoviti, saj postopki javnega naročanja niso bili izvedeni v skladu z načeli transparentnosti, učinkovitosti in enakopravne obravnave ponudnikov. Robert Pavšič (LMŠ) je v imenu predlagateljev seje ocenil, da poročilo računskega sodišča kaže na vladno divjanje ob epidemiji in razgalja njeno razumevanje oblasti, uzurpacijo predpisov in institucij. Vlada je po njegovih besedah kriva ne le za oškodovanje javnih financ za lastne interese, ampak tudi za vse posledice, ki so nastale zaradi finančne ozkoglednosti. Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Simon Zajc pa je dejal, da predlagana priporočila vladi ne odražajo dejanskega stanja in spregledajo bistvo revizijskega poročila. Kot je opozoril, je bila primarna težava pri nabavah v uporabnosti takrat obstoječih predpisov, ki niso omogočali učinkovitega izvajanja ocenjevanja potreb, poleg tega je aktualna vlada začela delovati v izrednih razmerah.

STA bo omogočil dostop do poslovnih knjig

Slovenska tiskovna agencija (STA) že več kot sto dni ni prejela plačila za opravljeno javno službo. Njen direktor Bojan Veselinovič je zato v ponedeljek vladi v dopisu in javno sporočil, da ji kot edinemu družbeniku STA omogoča dostop do vseh poslovnih knjig in spisov, čeprav na družbo nikoli ni naslovila takšne zahteve. Pozval jo je, naj pisno sporoči, komu in na kakšen način naj se omogoči dostop do želene dokumentacije. Vlada namreč navaja, da je financiranje STA ustavila, ker ji agencija še vedno ni dostavila dokumentacije, na podlagi katere bi se lahko pripravila ocena »primernega financiranja«. Veselinovič pravi, da doslej s sklepom vlade za prenos korporacijskih pravic v zvezi z zahtevo po dokumentaciji ni izkazala nobena vladna služba ali organ.