Zorčič (za zdaj) ostaja

Poslancem koalicijskih strank na torkovi seji državnega zbora ni uspelo razrešiti predsednika parlamenta Igorja Zorčiča. Za njegovo razrešitev so imeli en glas premalo.

Napovedali ponoven poskus zamenjave

Koalicijske poslanske skupine so z 38 podpisi vložile predlog za razrešitev predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča, potem ko je ta minuli teden skupaj s poslanskima kolegoma Janjo Sluga in Branislavom Rajićem zapustil koalicijsko SMC. Na tem položaju naj bi ga zamenjal vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat. Za razrešitev predsednika državnega zbora so potrebovali 46 poslanskih glasov, a jim je na tajnem glasovanju v torek zmanjkal en glas. Iz vrst opozicije je bilo zato že slišati pozive k predčasnim volitvam, v koaliciji pa napovedujejo ponoven poskus zamenjave predsednika parlamenta. Med možnostmi, da naj bi si koalicija zagotovila 46. glas, se omenja morebitna vrnitev Zdravka Počivalška v poslanske klopi.

Na Brdu o načrtu za okrevanje

Predsednik republike Borut Pahor je minuli petek na Brdu pri Kranju gostil konferenco o osnutku načrta za okrevanje in odpornost. Na konferenci je sodelovalo 14 uglednih znanstvenikov, strokovnjakov, predstavnikov gospodarstva in nevladnih organizacij, udeležila sta se je tudi minister za okolje in prostor Andrej Vizjak ter državna sekretarka v službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Monika Kirbiš Rojs, ki vodi operativno skupino za pripravo osnutka načrta. Omenjeni načrt bo podlaga za črpanje sredstev iz instrumenta za okrevanje EU po koronski krizi, vlada pa ga mora Evropski komisiji predložiti do 30. aprila. Po besedah predsednika Pahorja je konferenca sodelujočim ponudila priložnost za vključujoč in argumentiran pogovor o osnutku načrta, kakršnih je bilo doslej po mnenju nekaterih premalo. Cilj posveta, ki ga je Pahor ocenil kot zelo koristnega, je bilo ugotoviti, kje je načrt dober in kje pomanjkljiv, ter slišati predloge in povabiti pristojne, da jim prisluhnejo in jih komentirajo.

Nominaciji čebelarstva in lipicancev

Slovenija je že pretekli teden oddala nominacijo z naslovom Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja v presojo za vpis na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva pri Unescu, v ponedeljek pa je ponovno oddala še nominacijo Tradicije reje lipicancev. Nominacijo nesnovne dediščine čebelarstva v Sloveniji je pod vodstvom Špele Spanžel z direktorata za kulturno dediščino pripravila skupina strokovnjakinj Slovenskega etnografskega muzeja in Čebelarskega muzeja iz Radovljice skupaj s Čebelarsko zvezo Slovenije. Nominacija dokazuje bogastvo čebelarske dediščine, njeno dolgo zgodovino in tradicionalne izraze kot tudi razširjenost nesnovnih veščin, znanj in praks, ki se prenašajo iz roda v rod, so poudarili na ministrstvu za kulturo. Nominacijo o tradicijah reje lipicancev pa je Slovenija še v imenu Avstrije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Madžarske, Italije, Romunije in Slovaške oddala že lani, a jo je bilo zaradi velikega števila prejetih nominacij treba vložiti ponovno, da bi jo lahko obravnavali v uradnem ciklu prihodnje leto, so pojasnili na ministrstvu. Kot so razložili, nominacija zajema širok spekter kulturnih in družbenih praks, znanj in veščin, ustnih izročil, praznovanj in konjeniških športov, povezanih z rejo lipicancev.

Obetata se dva referenduma

Predstavniki Levice so v državni zbor v sredo vložili deset tisoč podpisov pod pobudo za referendum o noveli zakona o izvrševanju proračuna, ki po njihovem prepričanju ministru za obrambo Mateju Toninu daje možnost za sklepanje več kot 780 milijonov vrednih orožarskih poslov, ki presegajo tako obdobje že sprejetih proračunov kot tudi mandat te vlade. Podpise za izvedbo zakonodajnega referenduma so zbrali v štirih dneh. Ustavno sodišče medtem še presoja o dopustnosti referenduma o zakonu o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski. Gibanje Zdrava družba pa je, potem ko je državni zbor potrdil po mnenju nekaterih sporno novelo zakona o vodah, začelo postopek za razpis zakonodajnega referenduma o omenjenem zakonu. Verjamejo, da je voda povezovalni element, ki bo vzpodbudil državljane, da oblasti pokažejo, da jim je mar in da ne dovolijo ogrožanja naših naravnih virov.

Podpis pogodbe za dela pri drugem tiru

Podjetje Kolektor CPG je kot vodilni partner konzorcija družb, ki ga sestavljata še turška partnerja Yapi Merkezi in Özaltin, z družbo 2TDK v sredo podpisal pogodbo za glavna gradbena dela pri drugem tiru železniške proge Divača–Koper na odseku Črni Kal–Koper. Ta čas največji in najzahtevnejši infrastrukturni projekt pri nas bo po pogodbi vreden 224,7 milijona evrov.