Prosti čas zaradi epidemije ni pravi razlog za posvojitev

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: Zanimivosti / / 07:41

Zavetišča so v času od pojava novega koronavirusa prejela več klicev za posvojitev domačih živali, a kot poudarjajo, prosti čas, ki ga je prinesla epidemija, ni pravi razlog za posvojitev.

Škofja Loka, Horjul, Naklo – V zavetišču za mačke Mačji dol v Škofji Loki so v prvem trimesečju letošnjega leta oddali še enkrat več mačk kot pretekla leta v tem obdobju. Zabeležili so štirideset posvojitev. »Nasprotno pa lani posvojitev ni bilo več. Za primerjavo: leta 2019 smo jih oddali 124, leta 2020 pa 140,« nam je zaupala Monika Koprivnikar, vodja omenjenega zavetišča, in nadaljevala: »Mnogo več od samih posvojitev je klicev za posvojitev. Problem je, ker ljudje kličejo popolnoma nepripravljeni za skrbništvo mačke, ne zavedajo se, kakšne obveznosti žival prinese, in takim osebam je ne oddamo,« je dejala in povedala, da so med posvojitelji največkrat mlade družine z otroki. »Morda na povečano število posvojitev vpliva tudi dejstvo, da so ljudje več doma. A to nikakor ne sme biti prvi razlog za posvojitev,« je dejala Koprivnikarjeva in pojasnila, da se stanje glede zapuščenih mačk za zdaj še ni izboljšalo. »Odkar je oskrbo na Gorenjskem prevzelo Zavetišče Horjul, smo vseeno priča premikom na bolje,« je dodala.

Tudi v Zavetišču Horjul so potrdili, da se je v času epidemije, predvsem v prvem valu, povečalo število klicev, in sicer za trideset odstotkov. A ljudje, ki so žival želeli imeti v hipu, zgolj zato, da bi jo imeli, niso tip posvojitelja, ki bi ga v Horjulu sprejeli. »Lansko leto je bila prava histerija glede klicev za posvojitev. Ljudi, ki so kot razlog navedli, da so več časa doma in želijo otroku z domačo živaljo pregnati dolgčas, smo zavrnili. Število posvojitev je bilo zato lansko leto identično preteklim letom,« je povedala Polona Samec, vodja Zavetišča Horjul, in poudarila, da uvoza psov, pri katerih rodovnik ni preverjen, ne podpirajo. »Prepričana sem, da se je tudi uvoz živali povečal. Ljudje so nas namreč množično klicali, ko so ugotovili, da bodo imeli težave z vpisom v centralni register. Mnogi psi so uvoženi z neurejenimi papirji, niso cepljeni niti čipirani. Uvozi še vedno so, čeprav ne vem, kako, ker je državno mejo praktično nemogoče prestopiti. Lahko bi rekla, da gre za nelegalne uvoze.« Pojasnila je še, da je največ tovrstnih psov uvoženih iz Srbije, Romunije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine ter Hrvaške.

Podoben problem glede uvoza je poudaril tudi Drago Goričan, predsednik Kinološkega društva Naklo. »Priporočen je uvoz iz legel in od rejcev, ki so priznani v kinoloških zvezah. Žal se prepogosto pojavljajo uvozi od tujih rejcev, za katere nismo prepričani, ali je rodovnik pravi. Nespornost rodovnika lahko preverimo zlasti po udeležbi staršev uvožene živali na razstavah, podatki razstavljenih psov so namreč javno objavljeni in verodostojni,« je povedal Goričan in dodal, da nekaterih pasem, kot so kitajski goli pes, bišon in določene vrste terierjev, v Sloveniji primanjkuje, zato je uvoz teh psov z urejenim rodovnikom morda večji.