Vse bolnišnice so spet covidne bolnišnice

Število hospitaliziranih covidnih bolnikov se je povzpelo nad petsto, zato so vse bolnišnice znova covidne bolnišnice. Včeraj so v državi potrdili 981 novih okužb s koronavirusom, delež pozitivnih izvidov je bil 19,5-odstoten.

Ljubljana – Ob včeraj opravljenih 5022 PCR-testih so potrdili 981 novih okužb, delež pozitivnih izvidov je bil 19,5-odstoten. Včeraj so opravili tudi 47.037 hitrih antigenskih testov. V primerjavi s podatki izpred tedna dni se je delež pozitivnih nekoliko povečal, je na dopoldanski novinarski konferenci povedala vladna govorka Maja Bratuša. Povečalo se je tudi število bolnišničnih sprejemov, samo včeraj so na novo sprejeli 72 covidnih bolnikov. Umrlo jih je devet.

Hospitaliziranih je danes 507 covidnih bolnikov, od tega jih je 96 v intenzivni negi. S tem ko smo znova presegli število petsto hospitaliziranih, smo se odmaknili od enega pogoja za prehod iz oranžne v rumeno fazo na vladnem semaforju sproščanja ukrepov. Še bolj pa smo se oddaljili od drugega pogoja, sedemdnevnega povprečja števila okužb na nacionalni ravni, ki danes po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje znaša 829, včeraj 820. Za prehod v rumeno fazo bi moralo povprečno število okužb pasti pod šeststo. Vlada bo na jutrišnji seji ponovno presojala epidemiološke razmere na ravni države in v posameznih regijah.

Dva meseca je minilo od zadnjega javljanja koordinatorja za covidne bolniške postelje na ministrstvu za zdravje Roberta Carotte, dr. med., na novinarsko konferenco. »Januarja smo že mislili, da prihaja tretji val, a je bil dvig števila hospitaliziranih le posledica novoletnih praznikov,« je povedal. Sredi januarja smo imeli 1266 hospitaliziranih covidnih bolnikov, konec januarja 1066, konec februarja 542. Nižje število bolnišničnih sprejemov so povezali s cepljenjem kritične populacije. Najnižje število hospitaliziranih je bilo 13. marca, in sicer 436. Najmanjši pritisk na bolnišnice je bil na Primorskem, največji pa na severovzhodu Slovenije na čelu z Mursko Soboto, tam so bolnišnico razbremenili s premeščanjem bolnikov po celotni Sloveniji.

Zaradi upadanja hospitaliziranih covidnih bolnikov so na ministrstvu za zdravje pripravili izhodno strategijo, ki ima pet faz in pomeni usklajeno sproščanje covidnih kapacitet in normalizacijo celotnega zdravstvenega sistema. V februarju in marcu se je v bolnišnicah že povečala obravnava naročenih necovidnih bolnikov. »Ne glede na to, v kateri fazi smo, pa mora biti povsod zagotovljena obravnava covidnih pacientov. Premestitev bolnika iz necovidne v covidno bolnišnico sledi po opravljeni diagnostiki in terapiji,« je pojasnil Carotta. A so zaradi slabšanja epidemiološkega stanja vse bolnišnice znova covidne bolnišnice. Tako bosta morali brežiška in izolska bolnišnica spet začeti sprejemati covidne bolnike, preostale bodo morale povečati kapacitete, namenjene za covidne bolnike.

Prisotnost virusa v odpadnih vodah

Direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo prof. dr. Maja Ravnikar je na novinarski konferenci predstavila rezultate analize prisotnosti virusa SARS-CoV-2 v odpadnih vodah. V septembru so začeli pilotni monitoring na sedmih čistilnih napravah, spremljajo tudi Center starejših Medvode in šolo v Dragomlju in rezultati okužb se dobro ujemajo s tistim, kar izmerijo v odpadni vodi. Spremljanje koronavirusa v odpadni vodi je dober dopolnilni načrt ob običajnem testiranju populacije, je dejala prof. dr. Ravnikarjeva. Kot je pojasnila, okuženi ljudje ta virus izločajo preko blata, ki se preko kanalizacijskih sistemov steka v čistilne naprave. Med drugim so ugotovili, da je na čistilni napravi Kranj podobno stanje že kar nekaj časa, kar kaže na to, da je količina virusa, ki kroži, zelo velika.

Pokazalo se je, da so v odpadni vodi tudi mutanti, ki jih povezujejo z različicami virusa. Angleška različica narašča in od začetka marca kaže na 30-odstotno prisotnost v Ljubljani. Prof. dr. Ravnikarjeva upa, da bo kmalu prišlo do vzpostavitve državnega monitoringa, sledenja virusa SARS-CoV-2 v odpadnih vodah na več koncih.