
Lovski turizem v Afriki
Lov na trofejne živali v Afriki in drugod po svetu je kontroverzna zadeva. Za bogate lovce je nekaj prestižnega, donosen je tudi za mnoge domačine, po drugi strani pa je vprašljiva moralna dimenzija tega početja …
Lovsko leporečje
»Lepo je loviti nekaj, kar si dalj časa močno želiš, ko te žival prelisiči, pretenta in ti na koncu dneva sicer spodleti, a si lovil in veš, da se ti bo, prej ali slej, sreča nasmehnila in boš dobil svojo priložnost. Ni pa prijetno imeti časovnega okvira, v katerem moraš ujeti svojega kuduja, sicer ga morda sploh nikdar ne boš. Ali pa da ga sploh ne vidiš v celem dnevu. Lov ne bi smel biti tak …« Tako je modroval pisatelj Ernest Hemingway, ki je med svojim afriškim safarijem leta 1933 dobil navdih za roman Zeleni griči Afrike. Natashia Ingemarsson - Matzen, danska zobozdravnica specialistka iz Köbenhavna in strastna lovka, je opisala svojo najbolj vznemirljivo afriško lovsko epizodo. »Bila sem na lovu v Južni Afriki in moj lovski vodnik mi pokaže ogromnega kuduja v daljavi, 400 metrov proč. Nisem hotela streljati, ker nisem imela jasnega pogleda. Počasi se mu približujem na 200 metrov, pa še kar nisem hotela streljati. Približujem se na samo 80–100 metrov in vodnik mi zagotavlja, da ne smeva bližje. Po nekaj minutah končno dobim jasen pogled na žival med vejami in listi. In – streljam! Ena sama krogla s 140 metrov.« Potem pa nenadni preobrat. »Slišim hrup v daljavi, a mi vodnik zagotovi, da sem žival zadela. A namesto da bi kudu padel na bok, ta nenadoma začne dirjati proti nama! Pogledam vodnika, da bi mi povedal, kaj naj storim, ker je šlo za eno mojih prvih lovskih izkušenj, on pa se ritensko pomika nazaj in mi kriči, naj streljam! Nisem imela izbire, vstala sem, tresoče vstavila še eno kroglo v cev in pomerila proti zveri, ki je cikcakajoče dirjala proti nama. Pomerim, ustrelim, popoln strel! Tik nad očmi in med rogova! Nadvse vznemirljiv trenutek – vodnik je še dolgo razlagal svojim kolegom o nori belki, kako je stoje pokončala zver s strelom v glavo!« Ista avtorica razloži tudi, kaj naredijo s plenom. »Če imamo srečo, streljamo in uplenimo žival. Nato odstranimo drobovje, truplo pa prepeljemo v klavnico. Včasih vzamemo vzorce, da vidimo, ali je imela žival kako bolezen. Meso nato zorimo ali pa ga takoj razrežemo na kose, pripravljene za zaužitje. Ko žival ubijemo, pristopimo k njej, nato pa vedno sledi nekaj minut tišine, ko si vsi snamemo klobuke in se zahvalimo živali za njen obstoj. Včasih se ji poklonimo tudi s trobljenjem v rog. V resnici zelo lepo in spoštljivo!« Hm.
Afriške lovske tarife
Komercialnemu lovu so najbolj naklonjene države Zimbabve, Zambija, Južna Afrika, Mozambik in Namibija. Regulacije lova na velike živali v Afriki močno variirajo od države do države. Namibija, denimo, v kateri je nedavno lovil mariborski zdravnik, daje lovcem sanjsko priložnost lova na »velikih pet«: slon, nosorog, lev, leopard in bivol, ob tem pa še cel nabor različnih vrst antilop. Našemu zdravniku so bile baje najbolj pri srcu zebre. Kakšne pa so lovske tarife? »600 dolarjev za impalo ali noja, 1200 za zebro, 1800 za žirafo, 2500 za hijeno, 5000 za leoparda – ptice so vključene v ceno, lev – cena po poizvedbi. Tako se bere cenik trofej na lovu v Namibiji.« To naj bi bilo poceni. So pa tudi dražje možnosti. »Petdnevni lov na žirafo vas bo stal 2850 dolarjev, medtem ko je pri levih težko najti resnično 'diskontno' ceno – te se gibljejo med 8900 za levinjo, pa vse do 35.000 dolarjev za levjega samca, pri čemer je ponudba močno omejena. Agencija Book Your Hunt denimo ponuja 14-dnevne pakete lova na leve v Namibiji za vrtoglavih 41.581 dolarjev …« Kaj porečemo? Preberimo, kar je izjavil avstrijski režiser Ulrich Seidl o odzivih na njegov dokumentarni film o lovu v Afriki z naslovom Safari (2016). »V občinstvu so lovci kot tudi nasprotniki lova. In za obe skupini je ta film potrditev, da je njihovo stališče pravo. Lovci rečejo, ja, tako je, tak je lov, to je dober film. Nasprotniki pa pravijo: Ob tem filmu moraš biti proti lovu.« Sicer pa si lahko sodbo ustvari tudi vsak sam. Dodajmo, da je režiser Seidl v filmu Paradiž: Ljubezen (2012) obdelal še eno provokativno temo: seksturizem belopoltih zahodnjakinj v Afriki. O čemer smo na tem mestu že pisali. V Afriki torej ni odprt lov le na trofejne živali, ampak tudi na ljudi. S to bistveno razliko, da so človeške trofeje veliko cenejše ali kar zastonj. Pa ne gre le za seksualno rabo, ampak za izkoriščanje in ubijanje ljudi nasploh. (Vir vseh navedb: MMC RTV SLO)
Lovski virus
In ne nazadnje: v Afriki so na lovu tudi virusi. Stopnja smrtnosti zaradi covida-19 znaša 2,5 odstotka, kar presega svetovno povprečje, ki znaša 2,2 odstotka …