Prestar (1761), Narodna galerija Ljubljana

Slikar Bergant

V Narodni galeriji so na ogled dela baročnega slikarja Fortunata Berganta (1721–1769).

Ljubljana – Aktualna občasna razstava slikarskih del Fortunata Berganta, ki bo v Narodni galeriji na ogled do konca maja, sovpada s tristoletnico slikarjevega rojstva – rodil se je 9. julija 1721 v Mekinjah pri Kamniku. Postavitev – avtorica razstave in spremnih besedil je Katra Meke, strokovni sodelavec pa Ferdinand Šerbelj – obsega več kot štirideset del Fortunata Berganta in njegovih sodobnikov ter predstavlja nove ugotovitve, čeprav umetnikovo življenje in nekatera dela še danes ostajajo zavita v tančico skrivnosti.

Med razstavljenimi deli so nekatera nova oziroma ponovno odkrita dela, ki jih je Narodni galeriji uspelo pridobiti v zadnjem času. Izgubljenima in pred leti znova odkritima slikama Ptičar in Prestar so tako pridružili tudi nedavno pridobljen portret patra Gabrijela Schwizna, ki se je v Ljubljano vrnil iz Kanade.

Slikar Fortunat Bergant sicer poleg Valentina Metzingerja, Franca Jelovška in Antona Cebeja velja za enega od glavnih predstavnikov slovenskega baročnega slikarstva. V primerjavi z drugimi našimi baročnimi slikarji pa je Bergant razvil najbolj samosvoj in povečini zlahka prepoznaven slikarski slog.

Njegove podobe Marij z detetom poosebljajo materinsko ljubezen in z milino ter nežnostjo nagovarjajo najgloblja čustva občinstva. S podobami svetnikov se je Bergant znal približati čustvom preprostega in bogaboječega baročnega človeka. Z obvladovanjem psihološke poglobljenosti in s tehnično brezhibno naslikanimi oblačili pa je prepričal tudi najzahtevnejše kranjske plemiške odličnike. Del razstave predstavlja tudi obsežno restavratorsko-konservatorsko delo, ki so ga opravili strokovnjaki Narodne galerije v sodelovanju s sorodnimi institucijami.

Fortunat Bergant je z novo razstavo – zadnja velika razstava o njegovem delu in življenju je bila pred sedemdesetimi leti – predstavljen v luči njegovega časa, predvsem z vidika vplivov domačega in tujega okolja, naročnikov in priložnosti, ki so krojili kariero kranjskega umetnika.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / ponedeljek, 7. september 2009 / 07:00

Slovensko ime

Ojstrnik (2052 m) - Skrajno vzhodni dvatisočak Karnijskih Alp, ki je kljub mejni legi med Italijo in Avstrijo ohranil slovensko ime. Gora, kjer zamejski Slovenci s ponosom spregovorijo slovensko.

Objavljeno na isti dan


Škofja Loka / četrtek, 18. marec 2021 / 21:04

Šola Jela Janežiča s peto ustanoviteljico

Škofja Loka – Še v drugi obravnavi so svetniki v Škofji Loki podprli sprejetje odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Jela Janežiča. Novost je, da se štirim doseda...

Jesenice / četrtek, 18. marec 2021 / 21:03

Hotel, v katerem je plesala Jovanka, bi kupila občina

Že desetletja propadajoči objekt sredi Centra II namerava Občina Jesenice odkupiti in porušiti, na njegovem mestu pa urediti parkirišče, površine za pešce in park.

Gorenjska / četrtek, 18. marec 2021 / 19:38

Nadaljuje se cepljenje s cepivom AstraZenece

Evropska agencija za zdravila je odločila, da je AstraZenecino cepivo varno in učinkovito. Cepilna mesta po državi bodo še danes obvestili, da lahko nadaljujejo cepljenje s tem cepivom.

Kronika / četrtek, 18. marec 2021 / 19:20

V Mengšu pes do smrti pogrizel deklico

Včeraj popoldne se je v Mengšu zgodila tragedija, v kateri je umrla osemletna deklica.

Kranj / četrtek, 18. marec 2021 / 16:58

V Najdihojci bodo uredili podstrešje

Kranj – Kranjski mestni svetniki so na predlog mestne uprave, podan na pobudo svetnice Sandre Gazinkovski (Lista za razvoj Kranja), namenili 70 tisoč evrov za ureditev dela podstrešja v vrtcu Najdi...