Prestar (1761), Narodna galerija Ljubljana

Slikar Bergant

V Narodni galeriji so na ogled dela baročnega slikarja Fortunata Berganta (1721–1769).

Ljubljana – Aktualna občasna razstava slikarskih del Fortunata Berganta, ki bo v Narodni galeriji na ogled do konca maja, sovpada s tristoletnico slikarjevega rojstva – rodil se je 9. julija 1721 v Mekinjah pri Kamniku. Postavitev – avtorica razstave in spremnih besedil je Katra Meke, strokovni sodelavec pa Ferdinand Šerbelj – obsega več kot štirideset del Fortunata Berganta in njegovih sodobnikov ter predstavlja nove ugotovitve, čeprav umetnikovo življenje in nekatera dela še danes ostajajo zavita v tančico skrivnosti.

Med razstavljenimi deli so nekatera nova oziroma ponovno odkrita dela, ki jih je Narodni galeriji uspelo pridobiti v zadnjem času. Izgubljenima in pred leti znova odkritima slikama Ptičar in Prestar so tako pridružili tudi nedavno pridobljen portret patra Gabrijela Schwizna, ki se je v Ljubljano vrnil iz Kanade.

Slikar Fortunat Bergant sicer poleg Valentina Metzingerja, Franca Jelovška in Antona Cebeja velja za enega od glavnih predstavnikov slovenskega baročnega slikarstva. V primerjavi z drugimi našimi baročnimi slikarji pa je Bergant razvil najbolj samosvoj in povečini zlahka prepoznaven slikarski slog.

Njegove podobe Marij z detetom poosebljajo materinsko ljubezen in z milino ter nežnostjo nagovarjajo najgloblja čustva občinstva. S podobami svetnikov se je Bergant znal približati čustvom preprostega in bogaboječega baročnega človeka. Z obvladovanjem psihološke poglobljenosti in s tehnično brezhibno naslikanimi oblačili pa je prepričal tudi najzahtevnejše kranjske plemiške odličnike. Del razstave predstavlja tudi obsežno restavratorsko-konservatorsko delo, ki so ga opravili strokovnjaki Narodne galerije v sodelovanju s sorodnimi institucijami.

Fortunat Bergant je z novo razstavo – zadnja velika razstava o njegovem delu in življenju je bila pred sedemdesetimi leti – predstavljen v luči njegovega časa, predvsem z vidika vplivov domačega in tujega okolja, naročnikov in priložnosti, ki so krojili kariero kranjskega umetnika.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / nedelja, 31. maj 2020 / 09:32

Parniki tako in drugače

Slikovite Dovžanove soteske, ki jo je izdolbla Tržiška Bistrica, odslej ne krasijo le čudoviti visoki kamniti stolpi, Kušpegarjevi turni, pač pa obiskovalce tega naravnega spomenika z bogato geološ...

Objavljeno na isti dan


Šport / nedelja, 11. december 2022 / 14:30

Novi uspeh lokostrelca Podržaja

Šenčur – Marjan Podržaj iz Lokostrelskega kluba Šenčur je na 62. dvoranskem lokostrelskem turnirju v furlanskem mestu Krmin/Cormons po tekmovanju v Trstu ponovno zmagal v okviru letošnje zimske dvo...

Nasveti / nedelja, 11. december 2022 / 14:27

Tedenski horoskop

Oven (21. 3.–21. 4.) Novice, ki vas bodo dosegle, vas bodo mogoče neprijetno presenetile, toda po drugi strani vas bodo tudi spodbudile k akciji in dej...

GG Plus / nedelja, 11. december 2022 / 14:25

Bobnar z avtizmom (2)

Jure Anžič je že kmalu kazal zanimanje za glasbo. »Zanimivo, da v prvih letih ni poslušal otroških pesmic. Sem mu pela, a ga ni zanimalo. Pritegnila so ga oglasna sporočila na televiziji, nato naro...

Nasveti / nedelja, 11. december 2022 / 14:21

Darilo meni!

Prvega od dobrih mož smo že srečali. Dva še prideta. Vse imamo radi. Še posebno otroci. Odrasli imamo obe vlogi. Največkrat obdarujemo otroke in partner partnerja. Prija nam pa tudi, kadar...

GG Plus / nedelja, 11. december 2022 / 14:18

Zadnji slovenski cesar

»Če smo v uvodu knjige o cesarju Francu Jožefu postavili trditev, da je slednji zavladal premlad, umrl pa prestar, lahko za cesarja Karla ugotovimo, da je morda zavladal s premalo izkušnja...