Mali kristalni globus

Svetovno prvenstvo v biatlonu je za nami. Odlična organizacija, pravljična, v belo oblečena Pokljuka, idealno vreme in tudi naši športniki so nas navduševali vse dni prvenstva. Da pa je IBU (mednarodna biatlonska zveza) dodelila naši državi svetovno prvenstvo v času, ko biatlon postaja vse bolj popularen in komercialno zanimiv, so najbolj zaslužni tekmovalci in njihovi trenerji, ki so naš biatlon pripeljali na svetovni nivo. Zato sem pogrešal, da bi mediji vsaj kakšen članek ob tem dogodku posvetili tudi nekdanjim tekmovalcem in trenerjem.

Poleg Jakova Faka, nosilca olimpijske kolajne, ki je izjemen človek in vrhunski športnik, ki meša štrene Skandinavcem, bi mediji lahko omenili še koga od tekmovalcev ali trenerjev. Tudi Teja Gregorin je dobila olimpijsko kolajno. Na začetku vzpona biatlona pri nas pa je po mojem mnenju prelomni dogodek mali kristalni globus Andreje Grašič, por. Koblar, ki ga je dobila v sezoni 1995/96. Ana Marija Lampič je po medalji na prvenstvu in malem kristalnem globusu dejala: »Mali kristalni globus mi več pomeni kot medalja s svetovnega prvenstva. Zanj se moraš boriti celo sezono in imeti dobre rezultate. Na svetovnem prvenstvu pa je vse odvisno od enega dne ...«

Več kot tri desetletja sem bil zdravnik vrhunskih športnikov. Spremljal sem jih tudi na svetovnih prvenstvih in olimpijadah. Z njimi sem doživljal veselje ob uspehih, srečo v trenutkih, ko je zadonela slovenska himna ali zaplapolala slovenska zastava, razočaranje ob porazih. Spoznal sem, da so športniki, ki posegajo po svetovnih kolajnah, izjemne osebnosti. Ko so njihovi vrstniki žurirali, se zabavali, posedali pred televizorji in v kavarnah, so oni trdo trenirali v mrazu, dežju, snegu, vročini. Veliko stvarem so se morali odpovedati; pa velikokrat tudi njihovi starši. Tudi trenerji, ki jim je uspelo iz njih narediti vrhunske športnike, so bili odlični strokovnjaki, ki jim je vzgoja športnika pomenila več kot samo službo.

Prof. dr. Andrej Capuder, ki je bil veleposlanik v Franciji v času olimpijade v Lillehammerju, je dejal, da so Parižani šele takrat spoznali Slovenijo, ko so naši smučarji prinesli domov tri olimpijske kolajne.

Zato menim, da je prav, da se ob dogodkih, kot je svetovno prvenstvo doma, spomnimo tudi nekdanjih vrhunskih športnikov in se jim zahvalimo, da so svetu »povedali«, da smo majhen, sposoben, delaven narod v srcu Evrope, ki tekmuje na športnem področju z največjimi in najbogatejšimi narodi na svetu. Za razliko od nekaterih politikov in »akademikov«, ki nas, našo državo klevetajo in ponižujejo v Evropi in svetu.

Avgust Mencinger, Radovljica