![](/images/20210310/210319983-AR_1.jpg?Size=main_picture&ImageVersion=online_l1)
»Brezzobemu tigru« bi radi dali nekaj »zob«
Člani sveta kranjske območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije so na nedavni seji ugotavljali, da je zbornica razvejano organizirana, a »brezzobi tiger«, torej premalo učinkovita. V razpravi so nanizali nekaj predlogov, kako bi »tigru« dali kakšen »zob« oziroma izboljšali učinkovitost. Najprej bodo počakali na razlago zborničnega urada.
Stane Bergant: »Zanimivo bi bilo narediti analizo, koliko kmetij je v zadnjem desetletju opustilo kmetovanje in kakšni so bili razlogi za to.«
Kranj – Ko je svet obravnaval poročilo o lanskem delu sveta območne enote (delo je zaznamovala koronakriza, večina prireditev, srečanj in drugih aktivnosti je odpadla), se je vnela razprava o tem, kakšne so pristojnosti sveta, kakšno je razmerje med svetom območne enote in svetom Kmetijsko gozdarskega zavoda (KGZ) Kranj, ali svet območne enote lahko vpliva na delovanje kmetijsko-gozdarskega zavoda ... Mitja Kadoič, vodja območne enote in direktor KGZ Kranj, je pojasnil, da ima zavod svoj svet in da svet območne enote lahko obravnava tudi informacije o delovanju in poslovanju zavoda, a na odločitve sveta zavoda ne more vplivati. V razpravi je bilo slišati različna mnenja, med drugim tudi to, da kmetje ob takšni organiziranosti zbornice nimajo velikega vpliva in da je to tudi eden od razlogov za slabo udeležbo kmetov na zborničnih volitvah, da je vloga članov sveta le v tem, da problematiko s terena prenašajo v obravnavo svetu; da je zbornica zelo razvejano organizirana – ima svet, svete območnih enot, odbore izpostav in številne strokovne odbore, a njeni učinki so slabi; da bi sklepi strokovnih odborov morali biti zavezujoči za vodstvo zbornice; da je učinkovitost zbornice treba izboljšati ... Razpravo so sklenili s sklepom, s katerim prosijo zbornični urad, da pojasni naloge, pristojnosti in dolžnosti sveta območne enote ter predstavi razmerja med svetom območne enote in svetom zavoda.
Svet območne enote je sprejel tudi program letošnjega dela, pri tem pa so v program vnesli tudi nekatere pripombe, ki so jih člani dali na seji. Svetniki so tako ugotavljali, da cilji, zapisani v programu, niso merljivi, zato bi jih morali kvantificirati. Program dela daje premajhen poudarek ekosistemskim storitvam, ki jih kmetijstvo opravlja za družbo, prav tako tudi dopolnilnim dejavnostim, ki so zelo pomembne za obstoj manjših kmetij, še zlasti tistih na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, ter širjenju zveri in škodam po divjadi, ki jih kmetje zaradi neučinkovitega sistema ocenjevanja in izplačevanja odškodnine večinoma ne prijavljajo. Program ne omenja čebelarstva, ki je tudi kmetijska dejavnost. Velik problem je tudi razdružitev kmetijskih zemljišč v solastnini, a ker glede tega potekajo sodni postopki, je težko pričakovati hitro rešitev. Točkovanje na javnih razpisih za različne ukrepe kmetijske politike je krivično za gorenjske kmete, treba bi bilo tudi določiti, kdo je aktiven kmet. Kmetje predolgo, tudi več kot eno leto, čakajo na gradbena dovoljenja za gospodarske objekte in plačujejo za gradnjo tudi visoke komunalne prispevke. Predsednica sveta Barbara Lombar je ob številnih problemih, na katere so opozorili člani, predlagala, da bi v program vnesli tudi izvedbo delavnic za posamezne kmetijske dejavnosti, na katere bi povabili kmete, jim prisluhnili, naredili seznam problemov in predlagali rešitve.