Sava na Marsu
Na Marsu je 18. februarja ob 21.56 pristal Nasin rover Perseverance. Pristal je v nekdanjem kraterju, ki se imenuje po bosanski vasi Jezero, vanj pa se stekajo suhe doline nekdanjih rek, imenovane Neretva, Sava in Pliva …
Perseverance (Vztrajnost)
Kako je vse skupaj potekalo? »Rover je bil zadnjih devet mesecev in 470 milijonov kilometrov poti del vesoljskega plovila Mars 2020. Deli plovila so se morali v zadnji fazi drug za drugim ločiti, vse dokler na tleh nista končala samo še rover in pod njim pripet trot. Vse to je samodejno izvajal računalnik. Prvi se je deset minut pred vstopom v ozračje ločil potovalni odsek. Ta del je skrbel za komunikacije, električno energijo in popravke poti z osmimi kemičnimi potisniki. Kapsula je v ozračje udarila s hitrostjo 19.500 kilometrov na uro oziroma 5,4 kilometra na sekundo. Treba je bilo hitro in stabilno zavirati. Prvi del pojemka je zagotovilo trenje z ozračjem, katerega stranski učinek je segrevanje. Pred vročino je varoval naprej moleč toplotni ščit. Najbolj je bil po predvidevanjih vroč 80 sekund po vstopu v ozračje, dosegel je 1300 stopinj Celzija. Rover je sicer ostal pri sobni temperaturi. Plovilo se je pri tem stabiliziralo s kemičnimi potisniki. Sile bi ga namreč lahko hitro začele preobračati, ga uničile ali pa preprečile uspešen pristanek. Potisniki so bili namenjeni tudi popravkom smeri. Ko se je hitrost spustila pod 1600 kilometrov na uro, je računalnik preveril oddaljenost od cilja in izračunal idealen trenutek za odprtje nadzvočnega padala. To naj bi se zgodilo 240 sekund po vstopu v ozračje, na višini 11 kilometrov in pri hitrosti 1500 kilometrov na uro. Po načrtu so 20 sekund pozneje odvrgli toplotni ščit. Rover je bil prvič izpostavljen ozračju, obenem pa z naborom kamer in radarjem motril površje. Kamere so iskale značilnosti tal, določajoč, kje točno je rover, pa tudi iščoč razne skale in druge nevarnosti, ki se jim je treba ogniti. Radar pa je meril oddaljenost od tal. Ozračje Marsa je redko, tlak pri tleh znaša le odstotek tistega pri vodni gladini na Zemlji. Padalo spusta ni moglo dovolj upočasniti za varen pristanek, doseglo naj bi 'le' 320 kilometrov na uro. Rover se ga je zato moral znebiti – skupaj z zaščitno lupino, kar je nevaren manever. To naj bi se zgodilo na višini 2100 metrov. Štafeto je prevzel t. i. nebesni žerjav, z raketami opremljen odsek na vrhu roverja. Po odklopu se je hitro preusmeril, da se je izognil trčenju s pokrovom ali padalom, in nato z osmimi motorji zaviral. Pri končni hitrosti 0,75 metra na sekundo in višini 20 metrov naj bi žerjav odvrgel vozilo, ki pa je bilo privezano na močnih najlonskih kablih, dolgih 7,6 metra, in nekaj časa viselo nad tlemi. Takrat – tako pravi načrt – je žerjav rover nežno odložil na tla in odletel drugam. Pri tem bi lahko mnogo stvari šlo narobe. Zelo nevarna je bila možnost, da ne porežejo vseh kablov, žerjav pa vozilo potegne nazaj. A očitno se je vse srečno izteklo.« (Vir: Aljoša Masten, MMC RTV SLO)
Sedem minut groze
Nasin rover je moral pred pristankom prestati najbolj kritični del potovanja, imenovan sedem minut groze. »To je izraz, s katerim Nasa označuje čas od vstopa v ozračje do pristanka. V tem času je na tnalu celotna misija, na tisoče stvari gre lahko narobe. In velikokrat dejansko gredo narobe. Mars je znan kot grobišče odprav. Ameriški agenciji je sicer res uspelo postopek pristajanja na Marsu izmojstriti – od leta 1999 so brez črnih pik. A za pogubo je dovolj že lapsus, denimo napačno uporabljena merska enota v programu ali prehitro ugasnjeni zaviralni potisniki. Prav programska napaka je pogubila zadnji evropski poskus s Schiaparellijem pred prgiščem let. Uspehe so v 60 letih raziskovanja Marsa dosegale le ZDA, enkrat deloma uspešno Sovjetska zveza. S precej drobnjakarstva bi med delno uspešne lahko uvrstili še britanski Beagle 2.« (Isti vir)
Umrl Lawrence Ferlinghetti
»Pesniki, prikažite se iz svojih čumnat, / odprite okna, odprite vrata, / predolgo že tičite / v svojih zaprtih svetovih. / Pridite, pridite dol / s svojih Ruskih in Telegrafskih gričev, / s svojih Beaconskih in Chapelskih gričev, / z Analognih planin in Montparnassov, / s predgorij in z gora, / iz indijanskih vigvamov in stolnic …« (Prevedel Miha Avanzo) Tako se začenja pesem Populistični manifest, napisal jo je Lawrence Ferlinghetti (1919–2021), sloviti ameriški bitniški pesnik, knjigarnar in založnik. Umrl je 22. februarja v starosti 102 leti. Pa še ena njegova: »Resnično verjamem, da je umetnost sposobna popolne preobrazbe sveta in življenja samega. In nič manj ni zares sprejemljivo. Menim torej, da če ima umetnost kakršen koli izgovor – poleg tega, da gre za igro v prostem času –, mora spremeniti življenje samo.« Se strinjate?