Trampolin na smučeh

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Razvedrilo / / 09:53

Dunking Devils so domači akrobati svetovnega formata. Nedvomno so svojevrstni pionirji v svetu akrobatike. Tako v tujini kot doma neprestano navdušujejo z drznimi podvigi, za katere mnogokrat oblikujejo in zgradijo lastne rekvizite. Po največjem trampolinu na svetu in letečem trampolinu pod Solkanskim mostom se »leteči vragi« vračajo z novim projektom: trampolinom na smučeh. V svoji zadnji epizodi spletne serije DD Squad so se fantje in dekle odpravili na Jezersko in na smuči postavili trampolin. 

Ideja za trampolin na smučeh se je članom skupine porodila povsem spontano, ko so med opazovanjem zimske idile pomislili, kako bi bilo, če bi trampolin postavili na smuči? Tega prej ni še storil nihče, Dunking Devilsom pa je misel takoj postala izziv.

Kot vsak rekvizit, ki ga oblikujejo in sestavijo sami, je tudi trampolin na smučeh terjal tehten razmislek. Za uspešno izvedbo projekta so se povezali z različnimi partnerji, ki se uvrščajo v sam vrh na svojem področju delovanja. Polega Danfossa, ki je bil s svojimi vrednotami, inženirskimi nasveti in mentorstvom vodilna sila projekta, so potrebovali še gibljive smuči, prilagojene neravnemu terenu, in zmogljiv avtomobil, ki bi uspešno vlekel trampolin po snežni podlagi. Svež sneg je namreč zaradi možnosti vdiranja predstavljal potencialno težavo, ki pa so ji bili štirje pari Elanovih smuči modela Ripstick freeride in slovenski avto leta Škoda Octavia iV z lahkoto kos.

»Najboljši občutki so vedno na začetku, ko nam uspe idejo iz glav preslikati v svet. Navdušenje, ki smo ga doživljali, ko smo trampolin končno postavili na smučke in ga spustili po klancu, je neopisljivo. To je bil zagotovo eden boljših trenutkov: zavedanje, da stvar dela in da se dejansko peljemo na trampolinu! In to na smučeh,« je bil navdušen član skupine Dunking Devils in akrobat serije DD Squad Jan Žnidaršič. Maks Veselko pa ga je dopolnil: »Trampolin na smučeh je naša domislica, ki je pred nami ni realiziral še nihče, zato tudi ni bilo komponent, s katerimi bi trampolin pritrdili na smuči. Nalogo oblikovalca sem prevzel jaz in ustvaril sistem, ki nam je omogočil uspešno izvedbo projekta. Mehanizem je seveda moral izpolnjevati kar nekaj tehničnih pogojev: nosilnost približno pol tone, fleksibilnost in možnost rotacije ..., obenem pa je moral sistem zagotavljati preprosto in hitro namestitev, ki ne poškoduje konstrukcije trampolina. Prav tako smo morali premišljeno izbrati element, ki bo povezoval trampolin z avtomobilom. Na začetku smo zaradi gibljivosti razmišljali o vrvi, v zadnjem trenutku pa smo se raje odločili za drog, ki je zaradi neravnega terena prav tako moral omogočati rotacije. Na koncu se je izkazalo za dobro, da smo se odločili za drog, saj bi sicer pri zaviranju trampolin hitro končal v prtljažniku nove Škode …«