Mladim zdravnikom daje svoj čas

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: GG Plus / sobota, 13. februar 2021 / 18:10

Tjašo Schwarzbartl iz Domžal, ki je kot družinska zdravnica zaposlena v Zdravstvenem domu dr. Julija Polca Kamnik, so mladi zdravniki specializanti v anonimni anketi ocenili kot odlično mentorico.

Tjaša Schwarzbartl je ena od letošnjih prejemnic priznanja Zdravniške zbornice Slovenije, ki je letos že drugo leto zapored izvedla anonimno ocenjevanje bodočih zdravnikov, ki so svoje specializacije opravljali v zdravstvenih domovih.

Štiriinštiridesetletnica iz Domžal je tudi sama v Zdravstvenem domu dr. Julija Polca Kamnik (ZD Kamnik) opravljala vaje iz družinske medicine v šestem letniku medicinske fakultete in prav na teh vajah je vzljubila poklic družinskega zdravnika. Tudi samo specializacijo je opravljala v ZD Kamnik, kjer se je po končanem študiju leta 2010 tudi zaposlila. »Priznanje me je presenetilo, po pravici povedano nisem niti vedela, da poteka ocenjevanje oz. da ga kdo jemlje resno. Menim, da je zelo dobro, da je Zdravniška zbornica Slovenije prepoznala pomembnost našega dela in ga tudi na tak način ovrednotila, nagradila. Priznanje in zahvalo sprejemam z veseljem in mi je v spodbudo za naprej,« nam je povedala o priznanju ter skromno nadaljevala: »Zase bi rekla, da nisem niti pretirano prijazna ali potrpežljiva in vsekakor nisem nekdo, ki vse ve in vse zna. Ko sem izvedela, da imam kar tri specializante, sem šla do svoje mentorice – vidite, to je mentorstvo v družinski medicini, tudi po končani specializaciji se ne konča – in ji zaupala svoje strahove glede tako velike odgovornosti. Vzela si je čas zame, me poslušala in rekla, da vse, kar specializanti potrebujejo, je, da se jim daš na razpolago. Naloga mentorja je, da vsakega specializanta spremlja, išče njegove močne in šibke točke, ga usmerja, spodbuja na področju, kjer to potrebuje, in mu stoji ob strani. Za vse to pa moraš, kot mentor, biti prisoten. In resnično mislim, da je to ključ do dobrega mentorstva – čas za mentoriranca. V bistvu to ni presenetljivo, saj velja podobno tudi na področju drugih odnosov, na primer v partnerskem odnosu, pri starševstvu ali odnosu med zdravnikom in pacientom, če drug drugemu ne namenimo kvalitetnega časa, ni odnosa.«

O dobrih odnosih ve veliko, prav tako o kakovostnem koriščenju časa, saj ni le priljubljena zdravnica, ampak tudi žena in mama štirih otrok (kot zanimivost nam pove, da je bila študentska mamica, saj je bila ob koncu študija medicine že tretjič noseča), pa tudi študentka, saj je trenutno tudi v tretjem letniku doktorskega študija na Teološki fakulteti, smer Zakonska in družinska terapija, kjer raziskuje kvaliteto družinskih odnosov in njihovo povezavo s preventivo sladkorne bolezni tipa 2 znotraj družine.

»Težko bi rekla, da mi je mentorstvo breme, kljub temu da mi vzame veliko energije in časa. V začetku, ko se specializant pridruži delu v ambulanti, je res nekoliko bolj naporno. Ali ko začne dežurstva in te kliče za nasvet sredi noči. Ampak to so malenkosti. Včasih so stiske, ki pridejo z delom s pacienti, takrat je težje, ker včasih tudi sama ne vem, kako pomagati … Ko pa osvoji svoje delo, dejansko prinese razbremenitev,« nam pove.

Ne glede na vse zadolžitve in aktivnosti si delo organizira tako, da je redko potrebno, da ostane v službi preko svojega delovnega časa. Prosti čas namreč najraje preživlja z družino. »Rada grem na 'road trip', všeč mi je, ko zložiš šotor in spalne vreče v avto in se odpelješ dogodivščinam naproti. Ko to ni mogoče, mi knjige, predvsem fikcija, nudijo avanture, ki jih drugače ne bi bilo. Moja velika strast pa so tudi hribi. Tako sem raziskala in prehodila vse nemarkirane južne pristope na Grintovce, večino kot samohodka pred popoldansko ambulanto.«