Praznični spomin na Messnerja
Med Slovenci na Koroškem in tudi v Sloveniji je bila z odobravanjem sprejeta odločitev avstrijskih zveznih oblasti, da so Zakon o plebiscitni donaciji, ki jo je Republika Avstrija ob stoletnici plebiscita namenila slovenskim organizacijam in društvom na Koroškem, objavili tudi v slovenščini. Zadnjič se je to zgodilo leta 1955. Ob tem je zanimivo povedati, da je zadnja leta obstoja avstro-ogrska monarhija objavljala zakone tudi v slovenščini.
Nadležna in zahrbtna epidemija vpliva na kulturno življenje. Zaradi nje bo tudi letošnje praznovanje 8. februarja, slovenskega kulturnega praznika, drugačno, kot je bilo v preteklosti. Večinoma bo potekalo po spletnih povezavah.
Tako bo tudi na avstrijskem Koroškem, kjer osrednji kulturni organizaciji Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza načrtujeta slavnostno prireditev na sam praznični dan, v ponedeljek, 8. februarja, ob 19. uri. Spremljati jo bo mogoče v rubriki Kino v karanteni na povezavi http://kvk.slo.at, lahko pa tudi na povezavi Krščanske kulturne zveze in Slovenske prosvetne zveze. Organizatorji so jo imenovali Beseda je kulturnemu človeku dragulj, posvečena pa bo 100. obletnici rojstva in 10. obletnici smrti koroškega slovenskega pesnika, pisatelja, dramatika, esejista, scenarista in prevajalca Janka Messnerja. Rojen je bil 13. decembra leta 1921 v vasi Dob/Aich pri Pliberku, umrl pa je 26. oktobra leta 2011 v Celovcu. Vse življenje je bil na strani ponižanih, preganjanih ali na kakršen koli način zaznamovanih, kar ni čudno, saj je bil že leta 1942 mobiliziran v kazenski bataljon nemškega Wermachta, po vrnitvi domov pa so ga angleške okupacijske oblasti zaprle, nato pa je pobegnil v Jugoslavijo, kjer je na Ravnah na Koroškem končal gimnazijo, v Ljubljani pa na Filozofski fakulteti diplomiral iz slavistike. Leta 1955 se je vrnil na Koroško, kjer je bil več let nezaposlen, od leta 1963 do leta 1980 pa je bil profesor na Slovenski gimnaziji v Celovcu. V Sloveniji je bil nagrajenec Prešernovega sklada, v Avstriji pa je za dvojezično literarno ustvarjanje prejel avstrijski častni križ. Koroško deželno nagrado pa je odklonil, ker dežela ni spoštovala zakonov pri postavljanju dvojezičnih krajevnih tabel. Na slovesnosti bodo sodelovali mnogi znani koroški umetniki in ustvarjalci, o njem pa bodo pripovedovali Marica Poertsch, Franc Kuežnik, Jani Oswald, Tone Partljič in Peter Turini.
Zadnji dan januarja so tradicionalno praznično prireditev organizirali tudi v Katoliškem domu prosvete v Tinjah, vendar po sili razmer tokrat v spletni predstavitvi. Govornik je bil literat in tajnik Krščanske kulturne zveze iz Celovca Martin Kuchling, pel pa je zbor Pevskega društva Lipa iz Velikovca.