Največ zaupanja v cepivo imajo zdravniki
Znani so rezultati drugega dela ankete: mnenja zdravstvenih delavcev o cepljenju proti virusu SARS-CoV-2.
Ljubljana – Anketa, ki so jo konec decembra izvedli študenti medicine Univerze v Mariboru v sodelovanju s Covid-19 Sledilnikom, je zaradi izredno dobrega odziva omogočila tudi vpogled v mnenja posameznih demografskih segmentov, kot so zdravstveni delavci.
Konec decembra so že predstavili rezultate reprezentativne ankete podjetja Valicon, ki je pokazala, da se le polovica vprašanih namerava verjetno ali zagotovo cepiti proti covidu-19, o čemer smo poročali tudi v spletni objavi Gorenjskega glasa. Vzporedno pa so študenti medicine Univerze v Mariboru in Covid-19 Sledilnik s pomočjo družbenih omrežij in drugih medijev uspeli izvesti tudi večjo anketo, kjer je odgovore v celoti prispevalo 12.042 oseb. Večje število anketiranih jim je omogočilo vpogled tudi v mnenja zdravstvenih delavcev, ene od virusu najbolj izpostavljenih skupin.
V anketi je sodelovalo 2068 oseb z zdravstvenim poklicem. Med temi so največje zanimanje za cepljenje izrazili zdravniki, in sicer jih je 84 odstotkov odgovorilo, da se bodo verjetno ali zagotovo cepili. Sledijo jim študenti medicine z 82 odstotki in študenti drugih smeri, povezanih z delom v zdravstvu, z 61 odstotki, medtem ko je pri drugem osebju, zaposlenem v zdravstvu (medicinske sestre, zdravstveni tehniki, negovalci, fizioterapevti, farmacevti in psihologi) namero cepljenja izrazila le polovica vprašanih.
Kot navajajo v izsledkih raziskave, so se razlike med zdravstvenimi poklici pokazale tudi pri drugih dejavnikih. Zdravniki so se v preteklosti v večjem deležu redno cepili proti gripi. Med njimi jih tudi več zaupa strokovnim člankom in rezultatom raziskav ter Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje in Svetovni zdravstveni organizaciji, manj zdravnikov pa zaupa alternativnim razlagam na družbenih omrežjih ter informacijam prijateljev in znancev, ki niso zaposleni v zdravstvu. V primerjavi z drugimi delavci v zdravstvu več zdravnikov verjame v varnost in učinkovitost cepiva. Namera o cepljenju je povezana tudi z demografskimi spremenljivkami — cepiti se namerava več moških in več starejših.
Analizirali so tudi odgovore na vprašanje odprtega tipa, v katerih so zdravstveni delavci, ki so cepljenju naklonjeni, poudarili pomen preproste razlage delovanja cepiva, promocijo znanosti in pomen izobraževanja. Tisti, ki se ne bi cepili, pa so v odgovorih poudarili pomisleke zaradi kratkega časa preizkušanja cepiva in druge zadržke. Tovrstni izsledki so lahko koristni tudi pri identificiranju zadržkov pred cepljenjem z namenom izboljšanja komunikacije in informiranja, so zaključili v svojem sporočilu študenti medicine Univerze v Mariboru in sodelavci Covid-19 Sledilnika.