V slikah umetnost prepleta z znanostjo

V Galeriji Instituta Jožef Stefan akademska slikarka Barbara Kastelec na razstavi z naslovom Čudoviti novi čas predstavlja slike, ki nas bodo spodbudile k drugačnemu odnosu do sveta, rastlin in živali.

Ljubljana – Galerija Instituta Jožef Stefan je eno izmed razstavišč z dolgoletno tradicijo in kvalitetnim programom, ki delujejo zunaj siceršnjih likovnih galerij. Tokrat se s produkcijo zadnjih let predstavlja akademska slikarka Barbara Kastelec iz Žirov, ki že več kot desetletje živi in ustvarja v Ljubljani.

V svojem likovnem izrazu tako rekoč od začetka ustvarjalne poti raziskuje tematiko hrane. »Najzgodnejše slike Barbare Kastelec so njeni spominski fetiši, čas otroštva, iz podzavesti izslikane podobe želja in užitkov, ki pritičejo tej dobi, nežni, krhki, a vendar polni nenehnih prepovedi. Na ciklih velikih slik V kaj se zaljubljam, Lipov čaj in magdalenice ter Obljubljena dežela so vehementno izslikana samosvoja tihožitja, priklicana iz slikarkinih že davno pozabljenih občutij,« o prvem slikarkinem obdobju, v katerem so glavni nosilci sporočila na njenih slikah predimenzionirane podobe kremnih rezin, čokoladnih slaščic, sladoleda, banane, čilija …, piše umetnostna zgodovinarka Tatjana Pregl Kobe.

O povečanih dimenzijah, ki so značilne za njen likovni opus, Kastelčeva pojasnjuje: »Kot študentko slikarstva me je zelo privlačilo obdobje poparta in pri nas skupina OHO – predvsem zato, ker so se umetniki ukvarjali z upodabljanjem vsakdanjih stvari. Upodobljeni objekt so hoteli na neki način poveličati, ga izpostaviti. Objekt, ki ga lahko vsak dan vidimo na trgovskih policah, se ga niti ne zavedamo in je nepomemben, tako naenkrat postane akter na platnu. Zato so ga umetniki pri svojih upodobitvah povečevali; da nekaj nepomembnega, vsakdanjega postane pomembno, pride v zavest gledalca, je tisto, kar me je s tega vidika povečave pritegnilo in me na neki način še zdaj drži.« V zgodnjem obdobju svojega slikarstva je sicer na vsakdanje produkte – čokoladice, bombonjere, banane – gledala tudi, kot na nosilce nekih zgodb, spominov, ne zgolj na objekte. »Bolj so me zanimali kot neki fetiši pri afriških ljudstvih, ki nam lahko prinesejo preteklost, spomine, zato se to obdobje mojega slikanja povezuje z miselnostjo Proustovega romana V Swannovem svetu,« dodaja slikarka in nadaljuje: »Zdaj sicer še vedno vztrajam pri upodabljanju hrane, vendar gre za drugačen vidik, ne le moj osebni, ampak vidik, ki se dotika vseh nas. Hrana bo kmalu postala problem, saj že za obdobje tridesetih let napovedujejo drastično pomanjkanje hrane. S temi deli poskušam priti v zavest gledalca na neki igriv način, ampak, da se ta začenja zavedati svoje vloge v odnosu do sveta, rastlin in živali.«

Barbara Kastelec tako na razstavi predstavlja zadnja dva slikarska ciklusa, in sicer Pelodi, ki je nastajal v letih 2017 in 2018, ter zadnji ciklus Življenje; Sluzavci, ki se še dopolnjuje. Kot je povedala, se v tem ciklusu osredotoča na mikroorganizme, ki sodelujejo pri propadanju hrane in s tem prinašajo novo življenje – od žlahtnih plesni in kvasov do bakterij …, skratka mikroorganizmov, ki spreminjajo hrano in ji vdihujejo novo, drugo življenje. »Sluzavci so praktično nastajali v obdobju karantene od marca dalje, zasnove, skice zanje pa so bile pripravljene že leto prej, ko sem bila na umetniški rezidenci v Parizu. Nekatere izmed slik so tako prvič predstavljene na tej razstavi.«

Dela se bržkone tudi zaradi soje tematike v galeriji na Institutu dobro počutijo. Kastelčeva se pritrjuje: »Zadnja leta, ko se ukvarjam s prepletanjem znanosti in umetnosti, sem večkrat razmišljala, da bi bila dobrodošla postavitev v taki galeriji ali celo na Biotehniški fakulteti. Ob svojem trenutnem delu se večkrat obrnem po nasvet ali za kakšne podatke, ki jih na spletu ne morem najti, k strokovnjakom in moram reči, da sem prav presenečena nad odzivom, kako so pripravljeni pomagati z informacijami.« Pred leti je prav tako imela odlično izkušnjo, ko so njene Atomske gobe postavili v prostorih ministrstva za obrambo. Galerija na institutu sicer ni klasična galerija, a se po mnenju slikarke zdi energija, ki jo nudi s svojim pretokom znanstvenikov in raziskovalcev, res dober prostor za njeno razstavo z naslovom Čudoviti novi čas. »Čas, ki bo, upam, z našo spremembo zavesti in drugačnim odnosom do živih bitij kmalu prišel,« poudarja Barbara Kastelec, ki ob slikanju sicer vodi tudi likovne delavnice za otroke, mladino in odrasle. Trenutno na delavnicah na daljavo na Zoomu lahko poučuje celo tečajnike, ki niso v Sloveniji. Pristop je seveda drugačen, želi pa si čim prej živega, pristnejšega stika s tečajniki.

Razstava bo odprta mesec dni do 15. februarja.