Jelenjad v dolino, volkovi čakajo ob krmiščih

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 27. januar 2021 / 16:13

Na Zgornjem Gorenjskem se je jelenjad v letošnji hudi zimi z debelo snežno odejo preselila iz višje ležečih predelov v doline, kjer povzroča škodo na drevju in silažnih balah. Volkovi ob krmiščih čakajo na svoj plen. V zavodu za gozdove pričakujejo letos večje izgube pri divjadi.

Bled – Na Zgornjem Gorenjskem je v višje ležečih predelih več kot en meter debela snežna odeja, v nižinah pa marsikje tudi presega debelino štirideset centimetrov. Takšne razmere so zahtevne za divjad, otežujejo pa tudi lov, ki sicer v zimskih mesecih ni tako intenziven kot v preostalem delu leta. Po zakonu o divjadi in lovstvu lov na območjih, kjer je snežna odeja debela več kot štirideset centimetrov, ni dovoljen.

Kot pojasnjuje Blaž Černe iz blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, divjad na območjih z debelo snežno odejo že občuti prehransko stisko. Če se bo ta stiska nadaljevala do pomladi, se lahko ponovita zimi 2005/2006 in 2012/2013, ko je bilo zaradi izčrpanosti in bolezni veliko poginov. Divjad je sicer prilagojena na življenje v zimskih razmerah, posamezne vrste se jim še posebej prilagodijo. Za jelenjad je značilno, da se v hudih zimah z debelo snežno odejo preseli iz višje ležečih predelov v dolino. Tako se je zgodilo tudi v letošnji zimi, ko je s platojev Pokljuke in Jelovice in višjih leg Karavank že prišla v nižje ležeče predele, v bližino vasi, kjer povzroča škodo na gozdnem in sadnem drevju, odpira bale travne silaže, išče hrano v koritastih silosih ... V zavodu za gozdove so doslej prejeli tri prijave škode v naseljih po jelenjadi, še več jih pričakujejo v prihodnje.

V ostrih zimskih razmerah bolj kot sicer deluje »zakon« naravne selekcije, po katerem preživijo živali z boljšo telesno kondicijo; boj za hrano in preživetje pa se bije tudi med živalskimi vrstami. Na Zgornjem Gorenjskem se v letošnji zimi v ta boj vključujeta tudi dva tropa volkov, ki sta se oblikovala predlani – prvi na Jelovici šteje od šest do osem volkov, drugi na Pokljuki je verjetno manjši. S selitvijo divjadi iz višje ležečih v nižje ležeče predele so v dolino prišli tudi volkovi. Lovci opažajo njihove sledi v snegu, predvsem pa posledice njihovih dejanj. Ko se je Blaž Černe v petek s sodelavcem mudil v dolini Radovne, je pri krmišču v bližini jezera Kreda naletel na pokončani košuto in muflonko, informacije o pokončanih živalih pa dobiva tudi iz Bohinja in iz drugih koncev. Volkovi očitno ob krmiščih, kjer se koncentrira divjad, čakajo na svoj plen, predvsem na muflone pa tudi na jelenjad in srnjad. »Divjad bi v sedanjih razmerah prehranske stiske potrebovala mir, a je zaradi prisotnosti volkov nemirna in neprestano na preži, s tem pa porablja tudi energijo,« pojasnjuje Blaž Černe in poudarja, da nemir povzročajo tudi obiskovalci, ki jih v koronarazmerah ne zadrži doma niti visoka snežna odeja. Ob tem jih poziva, da naj imajo vsaj pse na povodcu.

V normalnih zimskih razmerah krmljenje divjadi na krmiščih sploh ni potrebno, njihova vloga je predvsem v tem, da odvračajo divjad od tega, da prihaja v naselja in povzroča škodo. V sedanjih razmerah je potreba po krmi večja, slabost pa je v tem, da ob krmiščih nastaja tudi velika koncentracija divjadi, kar se potlej odraža pri škodi na okolju, predvsem na gozdnem drevju. Iz preteklosti so znani tudi primeri, ko starejše živali mlajšim niso dopustile prihoda do krmišč, tako da so od izčrpanosti poginile.