Germov likovni svet

V Galeriji Miha Maleš v Kamniku je na ogled gostujoča razstava Dolenjskega muzeja z izborom del iz opusa slikarja Josipa Germa (1869–1950).

Že od sredine oktobra je v osrednji kamniški galeriji postavljena razstava del znanega dolenjskega slikarja in kulturnega zanesenjaka Josipa Germa, ki je v Pragi in kasneje v slovenskem prostoru deloval ob koncu 19. in v prvi polovici 20. stoletja. Odprli so jo, tik preden so zaradi ukrepov ob epidemioloških razmerah vrata galerij – razen nekaj dni ob koncu leta – ostala zaklenjena za obiskovalce.

Razstava je rezultat uspešnega medmuzejskega sodelovanja Medobčinskega muzeja Kamnik in Galerije Miha Maleš z Dolenjskim muzejem.

Obsežna razstava Germovih del je bila v Dolenjskem muzeju postavljena leta 2019, z njo pa so zaznamovali 150. obletnico slikarjevega rojstva. Tokrat v večjem delu gostuje v Kamniku. Kot je ob razstavi zapisala kustosinja Katarina Dajčman, je razstava z namenom širše pričevalnosti zasnovana tako, da prikazuje likovno ustvarjanje Josipa Germa v splošnem pregledu in je nekakšna sinteza vseh njegovih slikarskih prizadevanj, poznanemu in dostopnemu gradivu adekvatno. Iz dokaj homogenega opusa je izbrala raznolika dela, ki dokazujejo slikarjevo umetniško širino. »Tu so dela, ki osvetljujejo Germov slikarski razvoj, saj kažejo njegove začetke, odzive na sočasne evropske tokove na prelomu stoletja, prikazano pa je tudi ustvarjanje, ko se je zaradi pedagoškega dela in vsestranske dejavnosti slikanju posvečal vedno manj.«

Germ se je rodil v Adlešičih, kasneje se je družina preselila v Novo mesto, kjer je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo. Nadarjenost za risanje je kazal že v gimnaziji, zato se je odločil za študij slikarstva na Dunaju, ki ga je nadaljeval še v Pragi. Tam je odprl atelje, poleg tega je poučeval risanje in umetnostno zgodovino na Strakovi akademiji. Leta 1905 je na vrhuncu svoje moči, pri 36 letih, zapustil Prago, eno tedanjih najpomembnejših evropskih kulturnih žarišč, in se vrnil v Novo mesto. Odzval se je vabilu za poučevanje na novomeški gimnaziji. Leto Germovega prihoda v Novo mesto sovpada z letom smrti Janeza Trdine; v smislu narodnozavednosti in pripadnost liberalnemu ga nasledi.

Sicer slikar Josip Germ sodi med vidne predstavnike akademskega realizma ob prelomu 19. stoletja, ki ga odlikujeta natančna risba in bogat kolorit. Zagotovo najbolj pričevalno in izpovedno delo Germovega dunajskega obdobja je njegov mladostno vzneseni Avtoportret iz leta 1893, ki je ob mnogih drugih zanimivih delih, povezanih tudi z Gorenjsko (grad Kamen, slap Savica in gorski motivi) na ogled na tokratni razstavi. Izvemo, da so se pri njem risanja učili mnogi poznejši umetniki, umetnostni zgodovinarji in drugi pomembni strokovnjaki: Jože Cvelbar, Božidar Jakac, Anton Podbevšek, Zdenko Skalicky, Marjan Mušič, Jože Gorjup, Oton Berkopec, Jože Gregorič, Emilijan Cevc, Bogomil Komelj, Vladimir Lamut in drugi. Kot profesor je veljal za prvovrstnega strokovnjaka, vestnega, pravičnega in dobrohotnega.

Germ ni bil le odličen slikar, ves svoj prosti čas je posvečal tudi javnemu in društvenemu življenju v Novem mestu. Aktivno je bil dejaven v novomeškem Sokolskem društvu, saj je z nekaterimi člani docela preosnoval to telovadno društvo, prav tako pa je bil aktiven tudi v Dolenjskem pevskem društvu. Deloval je tudi v Narodni čitalnici, njegova najdragocenejša zamisel pa je bila ustanovitev javne knjižnice.

Galerija Miha Maleš je v tem trenutku sicer še zaprta, a gre upati, da bo ob sproščanju ukrepov že v kratkem spet odprta, dela Josipa Germa pa bodo na ogled tudi še v prihodnjih mesecih. Sicer pa je ob razstavi izšel tudi katalog, ki je na voljo v galerijski prodajalni.