Rozmanova čreda po mlečnosti tretja v državi

Na Janeharjevi družinski kmetiji v Zadragi so predlani pri mlečnosti črno-belih krav dosegli povprečje 12.416 kilogramov na kravo in se s tem dosežkom uvrstili na tretje mesto v državi in na drugo mesto na Gorenjskem. Lani je bila povprečna mlečnost črede še višja, po neuradnih rezultatih okrog 13.400 kilogramov mleka na kravo.

Zadraga – Ko je sedanji gospodar na kmetiji Matjaž Rozman pred približno petnajstimi leti od svojih staršev prevzel vodenje kmetije, je bila to že specializirana, v prirejo mleka usmerjena kmetija, ki pa je bila po velikosti črede in količini namolzenega mleka vendarle precej manjša, kot je sedaj. Čredo so postopoma povečevali, največji porast je bil leta 2007, ko so živino preselili v nov hlev, a že takrat so bili po mlečnosti črno-belih krav v standardni laktaciji med najboljšimi v državi. Pred vselitvijo v novi hlev je čreda štela petdeset goved, od tega je bilo 24 krav. Zdaj je hlev že nekaj let povsem poln, redijo devetdeset goved, od tega je približno polovica krav. Vse so črno-bele pasme, nekdaj so imeli tudi lisaste, a so jih postopoma zamenjali s črno-belimi. »Lokacija nam omogoča širitev hleva, a so omejitve pri financah in zemljiščih,« pravi Matjaž in dodaja, da obdelujejo 27 hektarjev kmetijskih zemljišč, med katerimi pa je več najetih kot lastnih. Kot ugotavlja, je v nižini težko dobiti dobra kmetijska zemljišča za najem, saj je povpraševanje zelo veliko. Večino zemljišč imajo v bližini, a okrog kmetije jih vendarle ni toliko, da bi živino lahko tudi pasli. Hlev omogoča prosto rejo, krave molzejo v molzišču »ribja kost«. O robotski molži za zdaj ne razmišljajo, sicer pa bolj kot o robotu o povečanju hleva. »Krave je dobro videti od blizu – jih pogledati, ali so normalno živahne, jim otipati vime ... Pri sedanjem načinu molže jih vidimo vsaj dvakrat na dan – pri jutranji in večerni molži,« pravi Matjaž.

Lani še višje povprečje kot predlani

Na Rozmanovi kmetiji, po domače se reče Pr' Janeharju, dosegajo v čredi črno-belih zelo visoko mlečnost. Po uradnih podatkih kontrole mlečnosti so predlani pri štiridesetih črno-belih kravah v standardni laktaciji dosegli povprečno mlečnost 12.416 kilogramov mleka na kravo, s čimer so se uvrstili na tretje mesto v državi in na drugo mesto na Gorenjskem. Za dosežek jim je Društvo rejcev govedi črno-bele pasme v Sloveniji na nedavnem virtualnem občnem zboru »podelilo« priznanje – govedorejski zvonec. Lanski rezultati kontrole mleka za zdaj uradno še niso znani, po evidencah, ki jih imajo Rozmanovi, pa je bila lanska mlečnost še višja kot predlani – okrog 13.400 kilogramov mleka na kravo.

Bistvena sta zdravje živali in ekonomika

Kako jim uspeva dosegati tako visoko mlečnost? Kot pojasnjujeta gospodar Matjaž in sin Rok, bodoči prevzemnik kmetije, so za visoko mlečnost zelo pomembni zdravje in dobro počutje živali, dobra genetika, prehrana, primerno okolje, rejsko delo ... Krave in telice osemenjujejo sami, dobro polovico jih osemenijo s semenom tujih bikov, zlasti ameriških in kanadskih, preostale pa s semenom domačih bikov, pri tem pa sodelujejo z Osemenjevalnim centrom Preska. Osnovna krma so travna in koruzna silaža ter seno, kupujejo le sestavine za krmila – koruzo, ječmen, sojine in oljčne tropine. Velik poudarek dajejo počutju živali, zelo pomembno pa je seveda tudi rejsko delo – izkušnje in znanje o prehrani, selekciji ... Znanja je na kmetiji veliko, tako Rok kot njegova žena Petra, ki je sicer zaposlena v KŽK-jevi farmi v Cerkljah, sta magistra zootehnike. »Pri mlečnosti so še rezerve, a ni vse mlečnost, bistvena sta zdravje živali in ekonomika,« pravi Rok.

Pri ceni premalo ostanka za normalni razvoj

Kot ugotavljajo na Rozmanovi kmetiji, se trenutno ekonomika v prireji mleka poslabšuje. Cena mleka se je v času epidemije novega koronavirusa nekoliko znižala, cene krmil in ostalega reprodukcijskega materiala z izjemo nafte pa so se zvišale, še zlasti cene beljakovinskih komponent za krmila. »Pri nas cena mleka zaradi večje količine in s tem nižjih stroškov na liter pokriva stroške prireje, nekaj je tudi ostanka, vendar je premajhen za nadaljnji razvoj kmetije,« ugotavlja Matjaž in dodaja, da bi v sedanjih razmerah, to je ob sedanjih cenah vhodnih surovin, normalni razvoj omogočala cena mleka od 35 do 36 centov za kilogram (brez davka). Njihov cilj je ohranjati zdravje živine ter v okviru možnosti in po zmernih korakih izboljševati mlečnost in povečevati količino namolzenega mleka. O predelavi mleka za zdaj ne razmišljajo, tudi zato ne, ker vsaka dopolnilna dejavnost zahteva dodatno delovno silo. Še pred desetimi leti so se ukvarjali tudi z rejo kokoši nesnic, a so jo potlej, ko je Matjaževa žena Irena zbolela, opustili.

Prireja mleka že na ravnini ni konkurenčna

Na leto prodajo Kmetijski zadrugi Naklo okoli 550 tisoč kilogramov mleka, odkup tudi v času epidemije novega koronavirusa vseskozi poteka normalno, ugotavljajo pa, da se je zaradi epidemije zvišala cena beljakovinskih komponent – soje in oljne repice. »Posledic ukinitve mlečnih kvot za zdaj ne občutimo, a ni rečeno, da bo tako tudi v prihodnje, saj je svet nepredvidljiv. Moti pa nas, ker kmetijska politika poudarja, da bi se živina in s tem prireja mleka morala vrniti na hribovska območja, pa že zdaj na ravninskih območjih ni konkurenčna prireji v razvitih evropskih državah,« pravi Matjaž, sicer tudi že pet let predsednik Kmetijske zadruge Naklo.