Ležarine za gospodinjstva?

Največja slovenska banka bo aprila uvedla ležarine tudi za fizične osebe. Ji bodo sledile tudi druge?

Kranj – NLB bo t. i. negativno obrestno mero oziroma ležarino za višje denarne zneske, ki jih imajo na računih fizične osebe, začela zaračunavati aprila. Fizičnim osebam, ki bodo imeli na računih skupno več kot 250 tisoč evrov, bodo za zneske nad to mejo zaračunavali 0,04 odstotka ležarine mesečno.

Takšen ukrep so že pred časom sprejele tudi nekatere druge evropske banke, tudi večina bank v Sloveniji pa že zaračunava ležarine pravnim osebam. Trend je predvsem odraz politike negativnih obrestnih mer, ki že dlje časa vladajo na evropskem bančnem trgu.

Vprašanje torej je, ali oziroma kdaj nameravajo največji slovenski banki NLB slediti tudi druge banke pri nas. V SKB denimo odgovarjajo, da odločitve o zaračunavanju ležarine za prebivalstvo še niso sprejeli, prav tako trenutno ne morejo podati informacije, za kako visoke zneske bi uvedli ležarine, če bi se zanje odločili.

V UniCredit Banki Slovenija o ležarinah za prebivalstvo za zdaj ne razmišljajo, prav tako ne v Hranilnici Lon. Takšnim ukrepom niso naklonjeni niti v Gorenjski banki, saj pravijo, da želijo ohraniti zaupanje svojih varčevalcev.

Da ležarin za fizične osebe vsaj za zdaj ne mislijo uvesti, pravijo tudi v Delavski hranilnici, kjer sicer dodajajo, da spremljajo dogajanje na bančnem trgu in se bodo na morebitne spremembe odzvali, če bo to potrebno. Kot so zapisali, so tako kot v celotnem bančnem sektorju v minulem letu tudi v njihovi hranilnici beležili nadpovprečno rast virov, v decembru je bila celo rekordna. »Presežna likvidnost in negativna obrestna mera Evropske centralne banke tako ustvarjata razmere, ki za bančne ustanove postajajo finančno nevzdržne,« so še komentirali.

Podobne odgovore je dala tudi lanskoletna anketa Banke Slovenije, ki jo je izvedla med poslovnimi bankami pri nas, pri čemer so dodali, da je morebitna uvedba ležarin odvisna predvsem od tega, kako dolgo bo obdobje nizkih obrestnih mer trajalo in kako se bodo odzvale druge, konkurenčne banke.

En odstotek prebivalcev z več kot stotimi tisočaki

Tudi morebitne spremembe na tem področju pa na večino prebivalcev ne bi imele bistvenega neposrednega vpliva. Večina evropskih bank namreč ležarine za vloge gospodinjstev zaračunava za zneske nad sto tisoč evrov, takšne oziroma višje prihranke pa ima na bankah v Sloveniji le en odstotek komitentov, so v začetku lanskega leta navedli na Banki Slovenije. Takrat so ocenili tudi, da bi v primeru uvedbe ležarin nekateri komitenti te sprejeli, najverjetneje pa bi se spremenila predvsem struktura vlog. Za slovenska gospodinjstva je namreč značilna konservativnost in nenaklonjenost tveganju. Posamezniki, ki bi se odločili za spremembo vloge v druge oblike varčevanja, bi torej iskali druge finančne naložbe z nizkim tveganjem.

Ležarine zaračunavajo pravnim osebam

Večina bank pa že dlje časa zaračunava ležarine za pravne osebe, meja pa je tudi v tem primeru postavljena nad sto tisoč evrov. V Gorenjski banki denimo nadomestilo obračunajo v višini 0,5 odstotka na letni ravni za povprečna mesečna stanja, ki presegajo pol milijona evrov, za zneske nad deset milijonov pa 0,6 odstotka. V Delavski hranilnici zaračunavajo 0,5 odstotka za zneske nad 150 tisoč evrov, v Lonu pa na mesečni ravni 0,045 odstotka od povprečnega stanja na TRR, če je višje od sto tisoč evrov. Pri SKB je meja za pravne osebe postavljena na 0,5 odstotka letno od višine mesečnega povprečnega stanja nad četrt milijona evrov, pri čemer so izvzeta nadomestila, manjša od sto evrov.