Oktet Suha pred koncertom v Libeličah, v vasi ob meji z avstrijsko Koroško / Foto: arhiv okteta

Slavnostno leto suškega okteta

V Oktetu Suha prepevajo: Guenther Weratschnig in Pepej Krop (prvi tenor), Jokej Logar in Pavel Olip (drugi tenor), Franc Opetnik in Lenart Katz (prvi bas) in Sigi in Branko Kolter (drugi bas). Umetniški vodja je Iztok Kocen, pred njim pa je to vlogo opravljala Francka Šenk iz Hotemaž.

Epidemija je hudo okrnila tudi delovanje slovenskih prosvetnih društev in skupin na Koroškem. Oktet Suha iz Suhe (Neuhaus) v Podjuni v občini Pliberk (Bleiburg) ni bil izjema. Odpovedanih je bilo nad ducat koncertov na Koroškem, Štajerskem, na Dunaju in v Sloveniji. Najbolj boleča je bila odpoved tradicionalnega festivala Suha – Dravograd, ki s pesmijo povezuje obe sosednji Koroški: na avstrijski in slovenski strani.

Oktet, ki je med najbolj znanimi malimi vokalnimi skupinami na Koroškem in v Avstriji, pa kljub omejitvam ni miroval. Z novim umetniškim vodjem Iztokom Kocenom so posneli dve pesmi za dokumentarec RTV Maribor o koroškem plebiscitu. Maja so s svojo pesmijo proti koroni z naslovom Kaj narediš gostovali v slovenski televizijski oddaji Slovenski pozdrav doma, ki je ena od najbolj gledanih oddaj na slovenski televiziji. Julija je avstrijska televizija ORF predvajala pol ure trajajoč dokumentarec o festivalu Suha – Dravograd. Videli so ga tudi gledalci oddaje Dober dan, Koroška, Štajerska. Oktobra je bil oktet med izbranimi nastopajočimi v oddaji »Oesterreich – Bild«, ki je bila posneta na temo stoletnice koroškega plebiscita. Seveda pa so pevci izkoristili vsako priložnost za večje ali manjše nastope v živo. Peli so v muzeju Liaunig v domači Suhi in na Libeliški gori v Sloveniji, oktobra na prireditvi Petje okoli zmaja na Novem trgu v Celovcu in na plebiscitnem spominjanju v Unionski dvorani v Mariboru. Dejavni so bili v studiu. Tako so posneli jubilejno zgoščenko ob 60-letnici glasbenega ustvarjanja prijatelja in sopotnika okteta, glasbenika Berta Lipuša.

Letos čakajo oktet novi izzivi. Večino nastopov, načrtovanih za leto 2020, so prestavili v letošnje leto. Upajo, da bodo imeli z njimi več sreče. Oktet bo z odličnim programom vabil na festival Suha – Dravograd, ki bo potekal v suškem gradu in v Dravogradu. Največji izziv pa bodo priprave in organizacija jubilejnega koncerta in spremljajočih prireditev ob 40-letnici delovanja okteta. Praznovanje je načrtovano za jesen.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Žirovnica / petek, 16. november 2018 / 19:03

Cepljenje proti gripi tudi v Žirovnici

Selo – Od ponedeljka naprej se bo proti gripi mogoče cepiti tudi v referenčni ambulanti v Zdravstveni postaji Žirovnica. Cepljenje bo potekalo ob ponedeljkih med 18.30 in 19.30 in ob sredah med 12....

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Sedmica: Švica pod Karavankami

V ponedeljek, ko se je iz obtoka pred evrom umaknila nacionalna valuta in so bile oči evropske javnosti zazrte v Ljubljano, se je za Slovenijo čas za trenutek ustavil. Po pisanju Tonet...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Glavni krivec "večni nezadovoljnež"

Vse zadeve v zvezi s projektoma Platon in ISOFOV so zakonite in pregledne, je na sestanku zaposlenih v sredo zatrdil dekan fakultete za organizacijske vede dr. Robert Leskovar.

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Med sosedi 21

Osrednji dogodek, pomemben za Slovence v zamejstvu, je bil torkova prva seja sveta za Slovence v zamejstvu v Ljubljani, ki jo je vodil predsednik vlade Janez Janša. Svet je...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Reci mi kar Ana

Takrat nisem vedela, da se pred menoj začenjajo najbolj kruti in težki meseci življenja ...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Lan za prejo

Ker se zdi, da je Gorenjski glas edini (?), ki še neguje starodavno tradicijo preje, ne bo napak, če o njej zapišemo še katero. »Pred kakimi sto leti in še preje se je vsa gorenjska stra...