Pričakovati nepričakovano

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Slovenija / petek, 8. januar 2021 / 06:00

Za posameznike načeloma velja, da možnost izrednih dogodkov podcenjujemo. Tako kot si pred dobrim letom nismo mogli zamišljati življenja, ki je zaradi epidemije v letu 2020 postalo vsakdanjost, verjetno danes ne razmišljamo o tem, da bi lahko zaradi potresa ostali brez strehe nad glavo. Čeprav dogodkov, kot so epidemije in potresi, ne znamo natančno napovedati, pa moramo kot družba z njimi računati in se nanje pripraviti. Večina Slovencev se še spominja zadnjih potresov v Posočju, če pa pobrskamo nekoliko globlje po zgodovinskih virih, pa se velja spomniti vsaj še potresa in njegovih posledic leta 1895 v Ljubljani pa nekaj let prej v Škofji Loki.

Pravkar minulo leto bo v zgodovino zagotovo zapisano kot eno izmed prelomnih. Življenje je na vseh področjih krojila epidemija covida-19, kot da to ni dovolj, pa sta sosednjo Hrvaško spomladi in tik pred novim letom stresla rušilna potresa, ki sta terjala veliko gmotno škodo – in kar je najhuje: tudi smrtne žrtve. Ker tudi Slovenija leži na potresno aktivnem območju, se ob tem porajajo logična vprašanja, kakšno škodo bi ob takšnem potresu utrpela slovenska mesta in stavbe in kako so na takšne pojave pripravljene naše pristojne službe.

V Sloveniji imamo sprejet načrt ukrepanja v primeru močnejšega potresa. Prav v minulem letu pa bi morali v okviru projekta #Siquake2020 organizirati obsežno, štiri- do petdnevno vajo, v kateri naj bi sodelovali vsi ključni členi za obvladovanje takšnih dogodkov, od državnih organov, pripadnikov Civilne zaščite, policije in vojske, do gasilcev, reševalnih služb, kinologov in predstavnikov humanitarnih organizacij. Skupaj okoli osemsto udeležencev, tudi iz tujine. Žal je vajo, s katero naj bi povečali pripravljenost in odzivnost celotnega sistema zaščite, reševanja in pomoči v primeru močnejšega potresa, odnesel oziroma prestavil na kasnejši datum drug nepredvidljiv dogodek – epidemija covida-19.

Če kaj, nas je minulo leto naučilo, da moramo biti pripravljeni na vse. Znanost je našla odgovor na epidemijo, dokaz za to je v učinkovitem cepivu, in zagotovo se bo na podlagi te izkušnje v prihodnje lahko še hitreje odzvala na morebitne nevarnosti. A tudi v primeru potresov znanost pozna odgovor v potresno varni gradnji, ki lahko v veliki meri prepreči najbolj črn scenarij. Z ustrezno gradnjo in rednim vzdrževanjem stavb lahko tudi sami zmanjšamo tveganje za škodo, ki lahko nastane v takšnih primerih, kar pa je v veliki meri povezano s finančnim vložkom. Tako je žal potresna varnost doma v veliki meri odvisna tudi od gmotnega položaja njegovih stanovalcev.