Želijo si konec »covid poglavja«

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: Zanimivosti / sreda, 6. januar 2021 / 10:17

Ni dvoma, po čem si bomo najbolj zapomnili leto 2020, sogovornice pa so nam zaupale, kaj pričakujejo in česa si želijo v letu 2021.

Kranj – V letu 2020 smo se po besedah Ani Klemenčič z Mlake pri Kranju pospešeno digitalizirali, naučili komunicirati na daljavo in omejevali osebne stike. »Manj smo potovali in več odkrivali kraje, kjer živimo. Prehodila sem več kot 13 tisoč korakov na dan, pozornost namenila zdravemu življenjskemu slogu in prehrani, večji odpornosti, gibanju v naravi, izobraževanju in osebni rasti. Pridobljena znanja in izkušnje sem delila in prenašala na mlajše ter pomagala pomoči potrebnim. Vesela sem, da se je letos svet malo ustavil, saj je bilo pretekla leto vsega že toliko, da sem si zaželela umiritve,« nam je zaupala Klemenčičeva in nadaljevala: »V 2021 si želim zaključka poglavja, ki ga je spisal covid-19, in predvsem, da bi se lahko svobodno gibali ter potovali. Veselim se več druženja in osebnih stikov, ki jih bomo od letos dalje bolj cenili, saj niso več samoumevni. Sreča je odvisna od medosebnih odnosov in tudi za te je treba ustrezno poskrbeti, vsak dan znova. Nova normalnost naj bo boljša od stare in upam, da nam bo uspela prava selekcija.«

Kranjčanka Edita Krč si v letu 2021 želi predvsem vrnitve v umirjeno in normalno življenje, brez pretresov ali pojava novega virusa. »Pričakujem, da bo prihodnje leto naporno. Šele ko bo konec epidemije covida-19, se bomo zavedeli, kakšne posledice je pustila, predvsem v gospodarstvu in na socialnem področju. Bojim se, da bodo ljudje izgubljali službe, podjetja pa bodo propadala,« je dejala in nadaljevala: »V letu 2020 smo se zaradi pojava novega koronavirusa umirili, imeli smo več časa zase, kar lahko razumemo tudi kot dobro in smo izkoristili sebi v prid. Spraševali smo se predvsem, kaj bomo počeli, in ne kam bomo šli. Sama sem obudila navade, ki sem jih prakticirala že v preteklosti. Mnogo več sem brala, ogledala sem si filme, ponovno sem začela plesti in ugotovila sem, da je to res prijetno opravilo, s katerim si zaposliš možgane.«

Tudi Teja F. Pičulin iz Stražišča pričakuje vrnitev v ustaljeno življenje, kakršnega smo poznali pred pojavom novega koronavirusa. »V letu 2020 se poleg epidemije ni zgodilo nič omembe vrednega. Veliko več sem bila doma, vesela sem bila edino tega, da sem šla lahko na morje. V prihodnjem letu si želim več druženja in sproščenega ter brezskrbnega vzdušja,« je povedala in še dodala: »Nikoli si ne zadam novoletnih zaobljub in jih niti ne maram, ker se mi ne zdijo smiselne. Menim, da ne potrebujemo nekega preloma v letu ali določenega datuma, ki bi nas spodbudil k želeni dejavnosti. Vsak dan je pravi dan, da začnemo uresničevati svoje želje.«