Nov katalog turističnih kmetij
V tiskani in digitalni izdaji kataloga Turistične kmetije v Sloveniji se predstavlja sto štirideset kmetij, ki se ukvarjajo s turizmom, med njimi je tudi enaindvajset kmetij s širšega gorenjskega območja.
Turistične kmetije zelo občutijo posledice epidemije covida-19. Najlažje jim pomagamo tako, da jih potlej, ko se bodo razmere izboljšale, obiščemo, ugotavljajo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Kranj – Združenje turističnih kmetij Slovenije in Slovenska turistična organizacija sta izdala novo, že enajsto publikacijo Turistične kmetije v Sloveniji. Publikacija je izšla v tiskani in v digitalni obliki in je na voljo v šestih jezikih – v slovenskem, hrvaškem, angleškem, nemškem, italijanskem in francoskem jeziku. V njej se predstavlja sto štirideset turističnih kmetij, med njimi se jih enaintrideset predstavlja prvič. Pri vsaki kmetiji so navedeni razlogi, zakaj jo je vredno obiskati, pa tudi kontaktni podatki, ki vsem, ki se zanimajo za krajši ali daljši dopust na slovenskem podeželju, omogočajo stik z gostitelji. V katalogu je tudi enaindvajset kmetij s širšega gorenjskega območja: kmetije Ancel, Makek in Šenkova domačija z Jezerskega, Pr' Dovar z Ambroža pod Krvavcem, Pri Marku iz Crngroba, Žgajnar iz Zaprevala, Megušar iz Stare Loke, Ljubica iz Vinharij, Pri Boštjanovcu s Hotavelj, Tominc - Frelih z Brezij, Podmlačan z Jarčjega Brda, Frčej iz Zgornjih Gorij, Mulej in Povšin s Sela pri Bledu, Pri Andreju iz Studora v Bohinju, Gorjup iz Podjelja, Penzion Ana & Toni iz Srednje vasi (občina Radovljica), Špan in Pr' Tič iz Potarjev, Brunarica pri Ingotu v Gozdu - Martuljku in Pr' Ostank – Apartmaji Hribar iz Srednje vasi pri Kamniku.
»Turistične kmetije imajo pomembno vlogo pri uresničevanju usmeritve Slovenije v zeleni in trajnostni turizem, saj turistom ne ponujajo preživljanja dopustu med množico, ampak zdrav in aktivni oddih, tesno povezan z naravo in ponudbo lokalno pridelane hrane. Prav to bo za goste po krizi še pomembnejše,« ugotavlja Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije, ki pričakuje, da bo katalog vir novih navdihov za zdrava in varna doživetja v Sloveniji. »Glavna prednost doživetij na kmetijah je velika varnost za zdravje gosta. Zaradi manjših kapacitet je število gostov manjše kot pri drugih ponudnikih, večina hrane, ki jo ponudijo, pa je pridelana na kmetijah,« dodaja Renata Kosi, strokovna sodelavka za področje turizma na kmetijah v Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje.
Kmetije se v okviru turizma kot dopolnilne dejavnosti lahko ukvarjajo z gostinsko dejavnostjo ali z dejavnostjo, ki ni gostinska. V prvo skupino sodijo turistične kmetije z nastanitvijo, izletniške kmetije, vinotoči in osmice, v drugo skupino pa kmetije, ki prevažajo goste z vprežnimi vozili in s traktorji, ponujajo ježo živali, ogled muzejev, tematskih zbirk in tematskih parkov, oddajajo površine za piknike, ponujajo apiturizem in športni ribolov ... Po podatkih iz registra kmetijskih gospodarstev se v Sloveniji s turizmom ukvarja 1070 kmetij, med katerimi je 588 takšnih, ki ponujajo tudi nastanitev.
Država z različnimi ukrepi spodbuja turistično dejavnost na kmetijah. Tako je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano letos v okviru Programa razvoja podeželja 2014–2020 objavilo javni razpis, s katerim je za nekmetijske dejavnosti, torej tudi za turizem na kmetijah, namenilo deset milijonov evrov.