Koliko ljudi se namerava cepiti

Znan je prvi del rezultatov ankete o odnosu do cepljenja proti covidu-19.

Ljubljana – Skupina študentov Univerze v Mariboru pod vodstvom prof. dr. Matjaža Zwitterja in Covid-19 Sledilnik so v sodelovanju z družbo Valicon izvedli raziskavo o odnosu do cepljenja proti covidu-19. Vzporedno so izvedli dve anketi, v prvi predstavljajo rezultate spletne ankete na nacionalno reprezentativnem vzorcu 516 članov spletnega panela JazVem. Zbiranje podatkov je potekalo 21. in 22. decembra.

Dosedanje izkušnje z epidemijo

Skoraj 10 odstotkov vprašanih je bilo letos okuženih z novim koronavirusom. Kar 82 odstotkov jih osebno pozna nekoga, ki se je okužil s tem virusom, 36 odstotkov tudi osebo, ki je zaradi okužbe potrebovala zdravljenje v bolnišnici in 23 odstotkov nekoga, ki je zaradi okužbe umrl.

Največ jih zaupa ali popolnoma zaupa mnenju strokovnjakov (61 odstotkov), strokovnim člankom in rezultatom raziskav (54 odstotkov) ter Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (46 odstotkov). Najmanj pa jih zaupa alternativnim razlagam na družabnih omrežjih (8 odstotkov). Visok je tudi delež nezaupanja v vlado (50 odstotkov).

Anketiranci so tudi ocenili, kako moteči so bili posamezni ukrepi. Kot zelo moteča je največ vprašanih ocenilo ukrep o omejitvi gibanja na občino prebivališča (56 odstotkov) ter zaprtje vrtcev in šol (47 odstotkov), najmanj pa jih je zelo motil ukrep spoštovanja razdalje med ljudmi (8 odstotkov).

Odnos do cepljenja

Kar 55 odstotkov vprašanih meni, da bi za zdravstvene delavce in zaposlene v domovih starejših občanov cepljenje proti covidu-19 moralo biti obvezno (z izjemo tistih, ki iz zdravstvenih razlogov ne smejo biti cepljeni). Proti obveznemu cepljenju je bilo 31 odstotkov vprašanih, 14 odstotkov pa jih je izbralo odgovor »Ne vem«.

Na vprašanje, ali se sami nameravajo takoj, ko bo mogoče, udeležiti brezplačnega in prostovoljnega cepljenja kot najpomembnejšega ukrepa proti epidemiji, je polovica odgovorila pritrdilno, polovica pa odklonilno. Le 20 odstotkov vprašanih se jih bo zagotovo cepilo in 29 odstotkov verjetno, medtem ko se jih 31 odstotkov verjetno ne bo cepilo, 19 odstotkov pa zagotovo ne.

Razlogi za cepljenje in proti njemu

Da bi bolje razumeli razloge za odločitev o cepljenju, so anketirance prosili, da na petstopenjski lestvici ocenijo strinjanje s sklopom trditev o cepljenju. Največ se jih strinja ali popolnoma strinja s trditvijo, da želijo počakati na več informacij o varnosti cepiva (67 odstotkov). V varnost cepiva zaupa 31 odstotkov vprašanih, v njegovo učinkovitost verjame 35 odstotkov; 39 odstotkov vprašanih je potrdilo, da jih je zelo strah okužbe z novim koronavirusom, 33 odstotkov pa jih meni, da je ta virus enako nevaren kot virus gripe. Najmanj vprašanih, pa vendar ne tako malo, je pritrdilo trditvi, da imajo slabe izkušnje s preteklimi cepljenji (20 odstotkov), še malo več pa, da to cepljenje predstavlja poskus nadzora nad populacijo (24 odstotkov).

Anketirance so povprašali tudi o splošnem mnenju o cepljenju proti drugim nalezljivim boleznim ter morebitnemu cepljenju proti gripi v preteklosti. Večina podpira tako obvezna kot neobvezna cepljenja (57 odstotkov), dobra tretjina podpira le cepljenja, ki so trenutno obvezna (34 odstotkov), in le malo jih je proti vsem vrstam cepiv (9 odstotkov). Po drugi strani pa se jih redno proti gripi cepi le 11 odstotkov, občasno 28 odstotkov in nikoli kar 61 odstotkov.

V drugem delu ankete se bodo poglobili tudi v povezave med različnimi spremenljivkami. Pri tem bodo uporabili tudi rezultate spletne ankete, ki so jo promovirali po družabnih omrežjih. V desetih dneh zbiranja podatkov, od četrtka, 17. decembra, do nedelje, 27. decembra, je vprašalnik v celoti izpolnilo več kot 16 tisoč oseb.