»Ta grdi Miklavži« iz Sveč
Danes zvečer bo Miklavžev večer. V večini evropskih držav, v katerih ohranjajo spomin na tega dobrega moža, zaradi koronavirusa ne bo takšen kot običajno. Miklavž s svojim spremstvom ne bo smel po vaseh in mestih. Tudi posebnih javnih prireditev ne bo. V sosednji Avstriji, kjer sicer velja omejitev gibanja do 6. decembra, je vlada sklenila, da otrokom ob številnih omejitvah ne bo vzela še miklavževanj. Dovolila je obiske dobrega moža po domovih. Ali bodo smeli z njim tudi angelčki in parklji, pa ni posebej zapisala.
V koroški tradiciji čaščenja Miklavža in ohranjanja običajev, povezanih z njim, je nekaj posebnega rožanska vas Sveče (Suetschach), ki je bila prvič omenjena leta 1238. Stari zapisi govorijo, da so v tej nekdaj povsem slovensko govoreči vasi že v 19. stoletju parklji letali po vasi in strašili otroke in da so na večer pred godom svetega Miklavža zahajali v to vas tudi parklji iz drugih koroških krajev. Z njimi je bil tudi Miklavž in navada, da so morali peklenščki, ko je začel Miklavž moliti, popadati po tleh, se je ohranila do danes in jo poznamo tudi pri nas.
Zaradi te tradicije parkljev ali »ta grdih Miklavžev«, kot jim rečejo na Koroškem, so leta 1994 v Svečah v hiši poleg župnišča sredi vasi uredili Muzej parkljev ali Krampusmuseum po nemško. Zanj pravijo, da je najbolj poseben muzej na Koroškem. Ogled je zanimiv skozi vse leto, še posebej če vas po njem popelje domačin Miha Schaunig, ki ljubiteljsko skrbi za to sveško posebnost. V njem so na ogled oblačila parkljev, ki jih stalno dopolnjujejo, in načini, kako jih izdelujejo. Šivanje in sestavljanje delov opreme za parklja je kar zahtevna reč. V muzeju je je že toliko, da brez težav oblečejo sedemdeset parkljev. Vsak del je po videzu izviren. Nekaj posebnega je tudi to, da oblačila in oprema niso le muzejski eksponati, ampak so vsako leto na Miklavžev večer tudi uporabljeni. Takrat pride v Sveče tudi več po tisoč ljudi od blizu in daleč. V muzeju so na ogled prizori, kako Miklavž z angeli in parklji prihaja na obisk k družini, sedeči za veliko mizo v »hiši«, in kako je grozna starka strpala v nahrbtnik porednega otroka.
Muzej parkljev pa ni edina posebnost Sveč. Streljaj od glavne ceste je kovaški muzej, saj je nekdaj v vasi delovalo precej rokodelcev, med njimi tudi kovačev. V nekdanji Vrbnikovi domačiji je Galerija Franceta Goršeta. Ta slovenski kipar je kar nekaj let živel in ustvarjal v tej hiši v Svečah. V vasi pa že sto deset let deluje Slovensko prosvetno društvo Kočna.