Lanski sneg in zaloge

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / četrtek, 3. december 2020 / 09:12

Ob lanskem snegu navadno pomislimo na nekaj, kar je nezanimivo, že zdavnaj pozabljeno. No, v Planici imajo do lanskega snega povsem drugačen odnos. Tam so lanskega snega veseli; tudi letos so ga uporabili za pripravo letalnice, na kateri bo kmalu potekalo svetovno prvenstvo v poletih. Konec lanske sezone so devet tisoč kubičnih metrov snega shranili pod sekance, ki so jih sredi novembra razkrili in planiški delavci so lahko zadovoljno ugotovili, da se je ohranilo približno pet tisoč »kubikov« lanskega snega. Čez vroče poletje ga je torej skopnelo manj kot polovica.

Precej hitreje pa ta čas kopnijo denarne zaloge slovenskih podjetnikov in obrtnikov, predvsem samozaposlenih in mikropodjetij, če so ti kaj zalog sploh imeli. Pobira jim jih koronavirus oziroma ostri ukrepi za zajezitev širitve nevarnega virusa, ki je v nekaj mesecih povsem predrugačil naš svet, naša življenja.

V Sloveniji smo ta čas priča že letošnjemu drugemu prisilnemu zaprtju nenujnih dejavnosti. Država sicer skuša s sprejemanjem protikoronskih zakonov pomagati tistemu delu gospodarstva, ki ga je z dekretom zaprla, a za marsikoga je ta pomoč nezadostna. Četudi država krije osemdeset odstotkov nadomestila plače za delavce na čakanju, mora delodajalec sam še vedno dodati dvajset odstotkov. A kje vzeti, če ni prihodkov, številni stroški pa ostajajo? Kdor ima zalogo od prej, si pomaga z njo, kdor je nima, se je prisiljen zadolževati ali pa odpuščati.

Ta problem je vsaj delno odpravljen s pravkar sprejetim šestim protikoronskim zakonom, s katerim je država za november in december omogočila subvencioniranje stoodstotnega nadomestila plače podjetjem, ki še niso in do konca leta tudi ne bodo presegla 800 tisoč evrov državnih pomoči. Ob tem bodo podjetjem delno kriti tudi fiksni stroški.

A naj bo državna pomoč še tako dobrodošla, bi mnogi, ki so morali pred tremi tedni ali pa že prej zapreti vrata, raje enostavno spet delali. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je pred dnevi, ob spoznanju, da zaprtje velikega dela dejavnosti ni pripomoglo k izboljšanju epidemiološke slike v državi, na vlado že naslovila pobudo za odprtje številnih dejavnosti – od frizerjev, kozmetikov, cvetličarjev, avtopralnic do gostincev, trgovcev, kemičnih čistilcev, gradbenikov ... Prepričani so, da bi svoje storitve ob doslednem upoštevanju zaščitnih ukrepov lahko varno izvajali. In bi bili pri tem tudi podvrženi popolnemu nadzoru. Pa še preprečili bi delo na črno, kjer ni nikakršnega nadzora.