Prešernovo gre naprej

Pred Prešernovim gledališčem je podobno pusto kot po mestnih ulicah, v njem pa se vseskozi kaj dogaja – od vaj za novo predstavo, priprave vsebin za splet do prenove prostorov.

»Kako lepo bi bilo romati skozi zeleni gozd in se ne ustaviti. Biti kot gozdna ptica, ki ne pozna poljan. Biti človek z dobrim dobrim srcem. Pravijo mi: To bi ne bilo življenje. A jaz jim odvračam: Je li življenje bolest?« Na Youtubu, kamor nas vodi le klik s spletne strani Prešernovega gledališča, Kosovelovo pesem Kako lepo med sprehodom ob robu gozda recitira Darja Reichman. Pesnikovo najbolj znano Balado ponudi Miha Rodman, Tih večer skorajda uprizarja Aljoša Ternovšek … Medtem ko je gledališče znova zaprto za obiskovalce, »prešernovci« tudi na tak način na spletu ostajajo povezani z ljubitelji gledališča. Na omenjenem kanalu so že pred časom odprli dostop do kar 22 arhivskih predstav, v zadnjem mesecu pa so pripravili še dva spletna projekta.

Najprej pa pogled na obetaven začetek sezone. »Vesela sem, da nam je uspelo izpeljati obe za jesen načrtovani premieri – Škofjeloški pasijon in Naše skladišče, in da smo ob ponovnem izbruhu epidemije ravno začeli študij nove predstave Srečko Kosovel Kons: Novi dobi v priredbi Katarine Morano in Žige Divjaka. Bralne vaje so potekale prek Zooma, naslednji teden pa se vaje selijo na oder, seveda ob upoštevanju vseh priporočil glede preprečevanja okužbe z virusom. Režiser Žiga Divjak je z ekipo prišel do super rešitve, o kateri pa za zdaj še ne bi želela še govoriti,« je povedala direktorica Prešernovega gledališča Mirjam Drnovšček.

Študij predstave je ekipi odprl pogled v obširen in izjemno bogat opus tega tako mladega, tako genialnega in pronicljivega pesnika. Ob tem se je rodila ideja za spletni projekt, da bomo vsaj del Kosovelove poezije lahko delili tudi z vami, sporočajo iz gledališča. V projektu Čas za poezijo: Kosovel tako igralke in igralci kranjskega ansambla Vesna Jevnikar, Vesna Pernarčič, Darja Reichman, Miha Rodman, Blaž Setnikar, Vesna Slapar, Aljoša Ternovšek in Borut Veselko interpretirajo svoje najljubše pesmi Srečka Kosovela. Posnetki bodo na splet (Youtube, Facebook, Instagram) prihajali predvidoma v ponedeljek, sredo in petek.

Kot kaže, uprizoritve še ne bodo mogli predstaviti publiki, zato bodo pripravili le interno premiero, sredi decembra pa bodo že nadaljevali študij Monologov s kavča, za katere načrtujejo premiero sredi januarja, nato pa bo sledil še študij predstave lepe Vide lepo gorijo Simone Semenič. »Ne dvomim, da bomo vse tri projekte pripeljali do internih premier, seveda pa se vedno bolj poraja pereče vprašanje, kdaj bomo lahko odigrali vse predstave in izpolnili obveznosti vsaj do abonentov,« dodaja Drnovščkova in hkrati pojasnjuje: »Vprašanje pa je tudi, kako bomo nadomestili izpad lastnega prihodka, ki ga sicer ustvarjamo s prodajo vstopnic in gostovanji. V program vsake sezone moramo namreč vložiti vsaj trideset odstotkov lastnih sredstev – običajno je ta številka še veliko višja – ki pa jih trenutno ni. Moram reči, da imata za zdaj tako Mestna občina Kranj kot Ministrstvo za kulturo posluh in nam sredstev še nista krčila, je pa velika skrb, kako bomo, če bodo vrata kulturnih ustanov še dolgo zaprta, izpeljali naslednje leto in ali bomo aktualno leto lahko zaključili brez izgube.«

V gledališču niso pozabili tudi na najmlajše, ki jih običajno ob sobotah razveseljujejo s sobotnimi matinejami. »Da bi jim vsaj malo popestrili dolge jesenske večere, jim bomo krajšali čas s čudovito zakladnico slovenskih ljudskih pravljic,« še izvemo v gledališču. Projekt Prešerna pravljica za kratek čas bo na spletnih omrežjih na sporedu vsako soboto in nedeljo zvečer, brali pa jih bodo člani igralskega ansambla. Prepričani so, da si jih boste z radostjo ogledali tudi odrasli.

Kot je še povedala sogovornica, pripravljajo še nekaj podobnih projektov tudi v decembru. Živahno je tudi v sami stavbi gledališča, saj službeni prostori in garderobe dobivajo svežo podobo po več kot dvajsetih letih. Del tehnične ekipe, ki ni vključena v spletne projekte, je namreč v zadnjem mesecu prebelil in prenovil službeni del stavbe, za kar v času normalnega delovanja običajno ni časa. Opravljajo pa tudi izredno inventuro in odvoz vsega, kar je odslužilo namenu in le še zavzema prostor, ki ga je že tako premalo.

»Ob vseh skrbeh pa je tudi nekaj razveseljivega – namreč, ljudje pogrešajo predstave, želijo si živega stika, to nam sporočajo po elektronski pošti, telefonu in spletu. To je zelo spodbudna novica za čas, ko bomo lahko spet 'izbruhnili' s predstavami pred gledalci,« je kljub vsemu optimistična prva odgovorna v Prešernovem gledališču.