Mohorjev koledar 2021, uredila dr. Cvetka Rezar, Celjska Mohorjeva družba, Celje, 2020, 208 strani

Mohorjev koledar 2021

»Stalni dan za obiske stričevih prijateljev je bila nedelja. V dopoldanskem času je najprej prišel na obisk največji Finžgarjev prijatelj Izidor Cankar, bratranec Ivana Cankarja. Spremljal ga je pes Baldo, ki se je pred obiskom najprej pošteno okopal v Gradaščici, kaplje pa je stresel z dlake v dnevni sobi. To je Finžgarja neizmerno veselilo, manj pa je bila nad tem navdušena naša teta Anica, čeprav je negovala do Izidorja Cankarja poseben odnos (!). Ko je Izidor Cankar leta 1958 umrl, je za njegovega znamenitega psa Balda skrbel slikar Maksim Gaspari. Nedeljski popoldnevi so bili namenjeni Finžgarjevim nedeljskim kvartopircem. To so bili Maks Miklavčič, Janez Oražem, Vilko Fajdiga, Stanko Cajnkar, Jože Košir. Teta Anica jim je po navadi pripravila kuhan in ohlajen goveji jezik, kar je bila tudi sicer poslastica nedeljskih popoldnevov v ljubljanskih mestnih družinah. Ob jeziku seveda tudi nekaj vina. Vrhunskih vin je bilo v naši hiši vedno dovolj. Spominjam se na primer pošiljk vrhunskih slovenskih vin vsako leto, ki so jih pripeljali z republiškega protokola v ličnih lesenih zabojčkih. Med najpogostejšimi pošiljatelji je bil dr. Marjan Brecelj. /…/ Od leta 1921 sta bila soseda v Trnovem Finžgar in arhitekt Jože Plečnik. Razvila sta vzoren sosedski in prijateljski odnos, ki je temeljil na posebni obliki njunih stikov, temelječi na medsebojnem vikanju. Ko se je Finžgar upokojil, so stiki s Plečnikom ostali, pogosto v obliki izmenjave pisem. In v tej izmenjavi sem večkrat igral vlogo pismonoše. Prinašal sem Finžgarjeva pisma Plečniku in obratno. Moja mama me je kar naprej učila, da je to zelo znamenit slovenski arhitekt in naj pazim, kako se bom obnašal. V visoki starosti sta se Finžgar in Plečnik v petdesetih letih 20. stoletja vedno manj obiskovala, zato pa sta si pošiljala pisma …« (str. 134–135)

Izšla je Redna zbirka Celjske Mohorjeve družbe za leto 2021. Njena osrednja knjiga je Mohorjev koledar. Mohorjeva družba je najstarejša slovenska založba, deluje že 170 let! Njen koledar pa je prvič izšel že leta 1857 in torej šteje že 163 let. Iz letošnjega koledarja navajam odlomek iz prisrčnega spominskega zapisa etnologa dr. Janeza Bogataja, ki je kot otrok živel v hiši svojega starega strica Frana S. Finžgarja v Ljubljani. V koledarju je kot vsako leto še cela vrsta drugih in zelo različnih zapisov. Berljiva in uporabna knjiga.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 29. november 2010 / 07:00

Kampanja za življenje brez zasvojenosti

Vseslovenska kampanja NE-ODVISEN.SI, ki poteka pod sloganom "Nariši nov dan", je novembra gostovala tudi na Gorenjskem: najprej v Medvodah, nato še v Šenčurju. Kampanja spodbuja ljudi vseh starosti o...

Objavljeno na isti dan


Kultura / ponedeljek, 8. december 2008 / 07:00

Most med srednjeveškimi mesti

Škofja Loka - Na rojstni dan slovenskega pesnika Franceta Prešerna so v Škofji Loki odprli razstavo, ki ima več kot le umetniški pomen. V mali razstavni galeriji občine svoje ris...

Zanimivosti / ponedeljek, 8. december 2008 / 07:00

Muslimani praznujejo bajram

Muslimani, živeči v Sloveniji, v ponedeljek, 8. decembra, praznujejo enega od svojih največjih praznikov - kurbanski ali hadžijski bajram.

Splošno / ponedeljek, 8. december 2008 / 07:00

Glikemični indeks ne pomaga samo sladkornim bolnikom

Ena od prvih nalog, ki jih pred bolnike z na novo diagnosticirano sladkorno boleznijo tipa 2 običajno postavi zdravnik, je zmanjšanje telesne teže.

Kranj / ponedeljek, 8. december 2008 / 07:00

Stražiški kulturni teden

V Stražišču je minuli teden potekal kulturni teden.

Šenčur / ponedeljek, 8. december 2008 / 07:00

Zemlje za 3500 gradbenih parcel

V občini Šenčur je kar 176 hektarjev nepozidanih stavbnih zemljišč oziroma za več kot 3500 minimalnih gradbenih parcel.