Ni še optimizma za sproščanje ukrepov

V Sloveniji je bilo včeraj opravljenih največ testiranj doslej, kar 8063, pri 2226 osebah so potrdili okužbo. Delež pozitivnih je bil 27,6-odstoten. Epidemiološke razmere ne vlivajo potrebnega optimizma za sproščanje ukrepov, sporoča vlada. Dodatno pa so v domovih za starejše že zaposlili 330 oseb.

Ljubljana – Na širšem Gorenjskem so okužbe včeraj potrdili (po občinah): 45 v Kranju, 32 na Jesenicah, po 22 v Kamniku in Radovljici, 20 v Škofji Loki, po 14 v Tržiču in Medvodah …

Hospitaliziranih je bilo 1297 covidnih bolnikov, intenzivno terapijo sta potrebovala 202. Umrlo je 43 covidnih bolnikov.

V drugem valu epidemije je zaradi posledic koronavirusne bolezni umrlo 580 stanovalcev iz domov za starejše. »Podatki o smrtih so neizprosni, vsaka smrt je tragična, še posebej za svojce in za vse tiste, ki so imeli te ljudi radi,« je na današnji redni novinarski konferenci povedala državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mateja Ribič ter svojcem izrekla iskreno sožalje.

Zakaj prihaja do vdora virusa v domove

V domovih za starejše je bilo včeraj ugotovljenih 176 novih okužb pri stanovalcih in 114 pri zaposlenih. Državna sekretarka Mateja Ribič pa je delila tudi pozitivno novico, in sicer da je bilo na včerajšnji dan ozdravljenih 121 stanovalcev in 48 zaposlenih, skupaj v drugem valu je že ozdravelo 1867 stanovalcev in 942 zaposlenih. »Osredotočiti se moramo tudi na pozitivne informacije, kot je to, koliko je ozdravljenih, kajti to potrebuje naša družba v teh težkih časih. Pozvala pa bi prav vse k spoštovanju ukrepov. Na vseh nas je, da ohranimo zdravje in življenje ljudi.«

O tem, zakaj prihaja do vdora virusa v domove za starejše, Mateja Ribič meni, da predvsem zaradi neustreznih prostorskih pogojev, kar je posledica dolgoletnega zanemarjanja domov. Problem je tudi, da je veliko ljudi asimptomatskih, brez vidnih znakov okužbe.

Več kot 39 tisoč študentskih ur v domovih

S sklepom ministrstev za zdravje in delo bodo v odredbo dodali testiranje z antigenskimi hitrimi testi za vse, ki delajo v domovih. Torej ne samo za zaposlene, ampak tudi za prostovoljce, upokojene delavce, študente.

»V domovih za starejše je bilo do sedaj narejenega precej za zajezitev širjenja virusa, uprave domov imajo pripravljene krizne načrte za izvajanje ukrepov. Imenovani so bili koordinatorji s strani ministrstva za zdravje za obvladovanje okužb, izvedena številna izobraževanja. Osebne varovalne opreme za zdaj na trgu ne primanjkuje, stroški za varovalno opremo se bodo povrnili iz državnega proračuna. Država je za dodatne zaposlitve v domovih zagotovila dodatnih 26 milijonov evrov, ne glede na kadrovski normativ. Pojavil se je sicer problem pomanjkanja dovolj strokovno usposobljenih delavcev, zato se je zavod za zaposlovanje v dogovoru z našim ministrstvom pozanimal v domovih za starejše, kakšen kader potrebujejo. Iz evidenc brezposelnih so ugotovili osebe, ki so za to primerne, in jih napotili na delo v domove. Zaposlovanje poteka tudi preko javnih del, ki se bo v naslednjem letu še bolj sprostilo. Domovom smo tudi zagotovili dodatno plačilo za delo v rdečih in sivih conah,« je povzela Mateja Ribič. Dodatno so v domovih za starejše že zaposlili 330 oseb, študentje pa so opravili že več kot 39 tisoč ur študentskega dela. Pri vseh ukrepih je pomembno tudi sodelovanje z lokalno skupnostjo in Civilno zaščito, je še poudarila Ribičeva.

Spodbudnejši podatki le za Gorenjsko in Osrednjeslovensko regijo

Namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni na NIJZ Nuška Čakš Jager je povedala, da je v teh dneh aktivno okuženih s koronavirusom v državi krepko čez dvajset tisoč ljudi. »Plato okuženih, ki smo ga že omenili prejšnji teden, vztraja pri svojih številkah. V povprečju delež okuženih vztraja pri okrog 26 odstotkih,« je povedala Jagrova. V vseh statističnih regijah, razen Osrednjeslovenske in Gorenjske, v zadnjih 14 dneh beležijo porast. Največ okužb je v Pomurski regiji, znova je porast na Koroškem ...

Preliminarna analiza NIJZ, ki so jo opravili med 16. in 22. novembrom, je nakazala, da je delovno mesto tisto, ki doprinese največji delež okuženih, je pojasnila Jagrova. Starostna struktura obolelih je namreč pokazala, da je poleg obolelih v domovih za starejše večje število teh predvsem v delovni populaciji od 45. do 54. leta starosti. Jagrova je pozvala k spoštovanju vseh samozaščitnih ukrepov tudi na delovnem mestu, izjemno pomembno je tudi redno prezračevanje prostorov. Ne hodite bolni na delo, je opozorila Jagrova, ki svetuje delo od doma povsod, kjer je mogoče. Kot je dodala: »Zelo visok je tudi odstotek tistih, ki ne znajo pojasniti, kje so se okužili. Virusa je precej v družinah oziroma skupnem gospodinjstvu. Ljudje se sicer zavedajo tega, da se samozaščitni ukrepi ne izvajajo tako, kot bi želeli.« Analizo je NIJZ naredil na podlagi ankete, namen je bil, kot je pojasnila Nuška Čakš Jager, da se z okuženimi pogovorijo, predebatirajo potrebne ukrepe ... Po drugi strani je anketa pomoč in orodje epidemiološkim preiskavam, s katerimi najdejo poti za izvajanje ukrepov in preprečevanje okužbe. Kot še ugotavljajo na NIJZ, pa ljudje zdaj, ko zbolijo, bistveno prej obiščejo zdravnika.

Tudi zasebna druženja (klub začasni prepovedi) se nadaljujejo. Zato je na mestu poziv predstojnika urgentnega centra UKC Maribor dr. Gregorja Prosena, naj gremo »z glavo« in samozaščitno v praznični december.

Izhodiščna strategija za sproščanje ukrepov

Včeraj zvečer je zasedala vlada v ožjem, kriznem sestavu v zvezi z aktualnimi epidemiološkimi razmerami in ugotovila, da te ne vlivajo potrebnega optimizma za sproščanje ukrepov. Kot je pojasnil na današnji novinarski konferenci vladni govorec Jelko Kacin, pa bo vlada pripravila izhodiščno strategijo sproščanja ukrepov: »Svetovalna strokovna skupina na ministrstvu za zdravje in resorna ministrstva bodo podrobneje in čim prej uskladili korake odpiranja, ko bo epidemiološka slika to dopuščala.«