Vladimir Hrovat se je z ustno harmoniko srečal pri trinajstih letih in ji utrl pot na koncertne odre. / Foto: osebni arhiv

Z ustno harmoniko v svet

Vladimir Hrovat iz Sore je profesionalni violinist, ki se v zadnjem obdobju posveča predvsem ustni harmoniki. Uvrstili so ga v svetovno knjigo o najboljših in izstopajočih imenih na svetu, ki je izšla junija letos – prav zaradi glasbenega ustvarjanja z ustno harmoniko in zanjo. Utrl ji je pot na koncertne odre.

Z ustno harmoniko se je prvič srečal pri 13 letih in hitro ugotovil, da je uporabna tudi v resni glasbi. Na koncertne odre jo je postavljal s pomočjo mandoline. Pol koncerta je bila mandolina, pol pa ustna harmonika.

Slovenski violinist, ustni harmonikar in skladatelj, profesionalni violinist s še nekaterimi drugimi glasbenimi talenti, član Društva slovenskih skladateljev, piše orkestrsko, zborovsko, komorno in solistično glasbo ter seveda številne priredbe za ansambel ustnih harmonik ... To je le del zapisov o Vladimirju Hrovatu. Če je bila večino njegovega glasbenega udejstvovanja na prvem mestu violina, se v zadnjem obdobju posveča predvsem ustni harmoniki. In to zelo uspešno.

Kot vodja Koncertnega ansambla ustnih harmonik Sorarmonica se je skupaj z društveno in ansambelsko desno roko Simono Perme znašel v peti izdaji zajetne knjige Najboljši od najboljših in izstopajočih na svetu – moški in ženske … ameriške urednice Marjorie Lerner. Knjiga je izšla pri Times Square Press iz New Yorka v začetku junija letos. Ima 740 strani s tisoč imeni in 65 tematskimi področji. Na dveh straneh s tremi fotografijami navaja Hrovatove glasbeno-umetniške dosežke kot violinista, multiinštrumentalista, koncertnega solista na ustni harmoniki in skladatelja pa tudi kot vodje ansambla Sorarmonica s popotovanji in osvojenimi medaljami po Evropi in z gostovanjem na Tajvanu. Kot najpomembnejši dogodek leta 2019 je navedena koncertna praizvedba Vladimirjevega Simoni posvečenega Concerta S / za glavni in balkonski solo ustnih harmonik, godala in tolkala. To je le še ena izmed potrditev njegovega uspešnega dela. Prejel je že številna priznanja in nagrade.

O njem bi lahko zapisali, da mu je bila glasba položena že v zibko. Rodil se je v Zagrebu v družini slovensko-hrvaškega rodu. Ko je bil star sedem let, so se preselili v Izolo, nato na Reko, od koder je prišel v Ljubljano, zadnjih enajst let pa živi v Sori v medvoški občini. Dedek je bil orglavec, oče trompetist, akordeonist in uspešen glasbeni pedagog. Z glasbo se ukvarja od petega leta starosti. Končal je študij violine na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je med podiplomskim študijem prejel tudi Prešernovo nagrado za umetniške dosežke. Kot violinist v skupini prvih violin je bil redno zaposlen v Simfoničnem orkestru Radiotelevizije Slovenija in bil obenem dolgoletni član komornega orkestra pri isti ustanovi. Poleg violine igra še celo vrsto drugih glasbil: akordeon (harmoniko), s katero je začel, klavir, bas kitaro, tenor banjo … »Kot koncertni solist sem se precej ukvarjal z mandolino, posebej pomembno mesto pri moji poustvarjalni dejavnosti, zlasti na področju tako imenovane resne glasbe, pa vsekakor zavzema ustna harmonika. Ta inštrument igraš dobesedno z dušo. Ponuja številne možnosti, ki so večini glasbenih poznavalcev še vedno neznane. Z ustno harmoniko sem se prvič srečal pri 13 letih in hitro ugotovil, da je uporabna tudi v resni glasbi. Na koncertne odre sem jo postavljal s pomočjo mandoline. Pol koncerta je bila mandolina, pol pa ustna harmonika,« pravi Hrovat. Da se bo posvetil glasbi, je in ni bilo samoumevno. »Premorem tudi obilo ročno-tehničnih spretnosti. Moje močno področje je bila že v mlajših letih arhitektura. Šoli sem na enem izmed tekmovanj priboril celo zmago. Lahko bi rekel, da je bila pot v glasbo zame najlažja. Konec srednje šole sem eno sezono že igral v Operi, violino sem potem zgrabil le še bolj resno,« pove.

Ustni harmoniki, za katero poudarja, da je resno koncertno glasbilo, želi dati pomembnejšo vlogo tako na koncertnih odrih kot na akademski ravni. Njegova želja je, da bi ta inštrument prišel tudi v predmetnik glasbenih šol.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / sobota, 11. februar 2023 / 15:54

Prostovoljci so del planiške tradicije

Na FIS svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju v Planici bo pomagalo kar 1500 prostovoljcev, med njimi tudi čez sto tujcev iz 22 držav, kot je povedala Nataša Albreht iz OK Planica. Prostovoljci...

Objavljeno na isti dan


Mularija / sreda, 12. november 2014 / 13:34

S Podkuco v 2015

Otroška folklorna skupina Podkuca, ki neguje dediščino slovenskega ljudskega izročila, je praznovala petnajstletnico.

Zanimivosti / sreda, 12. november 2014 / 13:26

Osvetljenost mest, cerkva, gradov ...

V tokratni anketi smo sodelujoče vprašali za mnenje o osvetljenostih naših mest ponoči in če se jim zdi potrebno, da so kulturne znamenitosti, kot so cerkve in gradovi, ponoči dodatno osvetljene.

Kranj / sreda, 12. november 2014 / 13:22

Župan z večinsko podporo

Na ustanovni seji se bo danes zbral kranjski mestni svet, v katerem se je že oblikovala koalicija štirih strank in ene liste.

Medvode / sreda, 12. november 2014 / 13:15

Novo vodstvo občinske uprave

Medvode – V okviru delne reorganizacije občinske uprave občine Medvode je župan Nejc Smole razrešil dosedanjo direk­torico občinske uprave Vanjo Debeljak in na njeno mesto kot vršilko dolžnosti ime...

Gorenjska / sreda, 12. november 2014 / 13:14

Enajst projektov bodo obravnavali prednostno

Kranj – Vlada RS je na četrt­kovi dopisni seji sprejela izjavo o prednostni obrav­navi enajstih projektov štiriintridesetih občin, ki so namenjeni izgradnji okoljske infrastrukture in izpolnjujejo...