Doma predelamo malo lesa

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / nedelja, 25. oktober 2020 / 09:28

Na nedavni okrogli mizi v Kranju, ki je potekala v okviru projekta Uporabimo lokalni les, so udeleženci razmišljali o neizmernem potencialu slovenskega lesa in možnostih za povečanje njegove uporabe, predvsem z vidika podjetništva, turizma in razvoja lokalne skupnosti.

Kranj – V Sloveniji letno priraste kar devet milijonov kubičnih metrov lesa. Posekamo ga okoli pet milijonov kubičnih metrov, a ga le 1,9 milijona predelamo sami, ostalo pa izvozimo, je na okrogli mizi Kje se skriva potencial slovenskega lesa, ki je minuli teden preko spleta potekala v Mestni knjižnici Kranj, poudaril direktor Direktorata za lesarstvo na gospodarskem ministrstvu Danilo Anton Ranc. Okroglo mizo so pripravili ob zaključnem dogodku projekta Uporabimo lokalni les, ki ga v okviru Lokalne akcijske skupine Gorenjska košarica izvaja Regionalna razvojna agencija Gorenjske – BSC Kranj s partnerjema Centrom za trajnostni razvoj podeželja (CTRP) Kranj in Turizmom Bohinj. S projektom želijo dvigniti raven uporabe lokalnega lesa za inovativne izdelke ter povezovanje sektorjev – kreative, proizvodnje, turizma.

Cilj je, da bi v Sloveniji predelali vsaj tri milijone kubičnih metrov lesa, da bi prodajno realizacijo, ki sedaj znaša 1,2 milijarde evrov, podvojili ter število zaposlenih v tej panogi povečali na vsaj 15 tisoč, je tudi dejal Ranc in razložil, da je vlada uvrstila nekaj projektov s področja lesne industrije med strateške projekte, tudi zakon o gospodarjenju z državnimi gozdovi, ki predvideva vzpostavitev vsaj štirih centrov za predelavo lesa.

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh je opozoril, da slovenska podjetja nimajo zadosti surovine, saj jo tujci plačajo bolje. Avstrijci dajejo tudi subvencijo na slovenski les. »Imamo znanje, potencial in naravno bogastvo. To moramo znati izkoristiti in v Sloveniji oživiti lesnopredelovalno industrijo in tudi lesno podjetništvo,« je dejal in dodal, da mora podjetje za upravljanje z državnimi gozdovi začeti delati tisto, za kar je bilo ustanovljeno – vzpostaviti lesnopredelovalno verigo.

Izdelki z visoko dodano vrednostjo

Tudi direktor LIP pohištvo Bohinj Niko Ravnik je poudaril, da je bistveno, da les zadržijo, sploh kakovostnega, in mu s končnimi produkti dvignejo dodano vrednost. »To bi lahko pospeševali z visoko tehnologijo, a smo na tem področju zelo zaostali. Žal so jo razvijali naši konkurenti iz Nemčije in Avstrije in nam sploh ni dosegljiva oz. jo moramo zelo drago plačati,« je razložil Ravnik.

Dotaknili so se tudi široke uporabnosti lesa – od gradnje objektov, pohištva in opreme do turističnih spominkov. »Les je identiteta našega prostora in na njej moramo graditi tudi svojo turistično ponudbo,« je poudaril direktor Turizma Bohinj Klemen Langus in dodal, da les pripoveduje zgodbe lokalnega prebivalstva. Njegova sodelavka Jana Vilman je omenila pomen sodelovanja z oblikovalci, ki bi izdelkom iz slovenskega lesa dodali lokalno noto, pa tudi nekaj uspešnih preteklih praks, kot sta oblikovanje pohištva za turistične sobe in urbana oprema Bohinja, ki vključuje tudi lokalni les. »Preko prijetnega bivanja v destinaciji, naklonjeni lesu, lahko obiskovalca učinkovito prepričamo za lesene izdelke,« meni direktor CTRP Kranj Uroš Brankovič. Zadovoljen je, da bo lokalni les tudi v naslednjem regionalnem razvojnem programu imel zelo pomembno vlogo. Omenil je tudi zmanjšanje negativnih vplivov na okolje in da v alpskem prostoru že obstaja certifikat za nizkoogljični les, ki spodbuja uporabo lokalnega lesa.

Potrebe po kadru velike

Aleš Malnarič, učitelj v Šolskem centru Škofja Loka, opaža, da je lesarstvo v vzponu, potrebe po kadru so velike, a ob vpisu trepetajo, ali bodo imeli dovolj dijakov. Po besedah Branka Meha poklic mizarja nekateri starši še vedno dojemajo kot manjvrednega, a je v poklicih, povezanih z lesarstvom, potrebno veliko znanja, saj imajo v obratovalnicah visokotehnološke stroje. Tudi študentka lesarstva na škofjeloški višji strokovni šoli Špela Pezdir meni, da se mladi premalo zavedajo, kakšna vrednost je v teh poklicih, ki so zelo kreativni in raznoliki, ter da bi morali že učence v osnovni šoli bolj umerjati v lesarstvo.