![](/images/20201010/201019994-AR_1.jpg?Size=main_picture&ImageVersion=online_l1)
Priključena Nemčija
Kako čas hitro teče: 3. oktobra je minilo že trideset let od združitve obeh Nemčij. Združitev je sicer napačna oznaka; dejansko je šlo za priključitev Nemške demokratične republike (NDR) k Zvezni republiki Nemčiji (ZRN). Tako povečana Nemčija pa je postala vodilna država današnje Evrope.
Ena Nemčija
Zakaj ravno 3. oktober 1990? Ker so tega dne po dogovoru »2+4« prenehale veljati »pravice« štirih držav, ki so maja 1945 okupirale poraženo Nemčijo. Ta datum pomeni konec procesa združevanja Nemčije, ki se je začel s padcem Berlinskega zidu 9. novembra 1989. Zid, ki ga je NDR zgradila tako rekoč čez noč, je bil 28 let simbol razdelitve ene najpomembnejših evropskih prestolnic in v bistvu vsega sveta na dva tabora. Z njegovim padcem je izginila ena od meja, ki je ločevala ljudi, Evropa pa je stopila korak bližje na poti k združeni celini. Pot do ponovne združitve se je začela z demokratičnimi spremembami v NDR konec 80. let minulega stoletja. Oktobra 1989 so s položaja odstavili državnega in partijskega voditelja NDR Ericha Honeckerja. Njegov naslednik Egon Krenz je obljubil previdno demokratizacijo v Vzhodni Nemčiji, a je moral kljub temu v začetku decembra odstopiti. Za njegovega naslednika je ljudska skupščina izvolila Hansa Modrowa, ta pa je 19. decembra 1990 v Dresdnu prvemu kanclerju združene Nemčije Helmutu Kohlu zagotovil, da bo uresničil tesne in tovariške odnose med nemškima državama. Na prvih svobodnih volitvah v ljudsko skupščino NDR 18. marca 1990 je presenetljivo zmagala volilna koalicija Zveza za Nemčijo pod vodstvom krščanskega demokrata Lotharja de Maziera, čeprav so zmago napovedovali socialdemokratom. Z zamenjavo oblasti v Vzhodni Nemčiji so nastali pogoji za združitev obeh Nemčij, nato pa so se precej hitro zvrstili pomembni dogodki. Še pred politično združitvijo ZRN in NDR je 1. julija 1990 začela veljati gospodarska, valutna in socialna unija obeh Nemčij. Na območju takratne NDR je nemška marka postala edino plačilno sredstvo. V NDR so vpeljali tudi pokojninsko, zdravstveno, zaposlitveno in nezgodno zavarovanje po zgledu ZRN. Dne 31. avgusta pa so vzhodno- in zahodnonemški pogajalci sklenili združitveno pogodbo, ki na več kot 1000 straneh ureja bistvena vprašanja združitve. Pomembno vprašanje, ki ga je bilo treba rešiti pred združitvijo Nemčij, je bila t. i. pravica štirih sil nad Berlinom in Nemčijo, posebej Sovjetske zveze. Dne 16. julija 1990 sta se tedanji nemški kancler Kohl in sovjetski voditelj Mihail Gorbačov srečala v Železnovodsku na Kavkazu in se dogovorila za enotno Nemčijo s polno suverenostjo. Na podlagi dogovorov, ki sta jih dosegla Kohl in Gorbačov, so 12. septembra 1990 v Moskvi zunanji ministri Francije, SZ, Velike Britanije in ZDA kot predstavniki štirih sil, ki so si od leta 1945 delile odgovornost nad Nemčijama, podpisali t. i. 'pogodbo 2+4' z NDR in ZRN. Ta je dala Nemčiji polno suverenost v notranjih in zunanjih zadevah. Pravice štirih sil nad Berlinom in Nemčijo kot celoto pa so prenehale veljati 3. oktobra. Po 45 letih ločitve je bila Nemčija 3. oktobra 1990 vnovič združena, ta dan pa je postal v ZRN državni praznik. Že naslednji dan se je v poslopju berlinskega parlamenta zbral nemški zvezni zbor, ki se je povečal za 144 poslancev iz nekdanje NDR. Na prvih svobodnih volitvah v vsenemški parlament po skoraj 58 letih je 2. decembra 1990 zmagala koalicija CDU/CSU, za prvega kanclerja združene Nemčije pa je bil izvoljen Helmut Kohl.« (Prirejeno po siol.net)
Nepozabna Janis
Minilo je že pol stoletja od smrti Janis Lyn Joplin (1943–1970), ameriške pevke popularne glasbe in legende svetovne rokovske scene. »Nad glasbo sta jo navdušila starša Seth in Dorothy Joplin. Že kot mlada se je zavzemala za pravice temnopoltih v ZDA … Njena prava kariera je trajala vsega tri leta, a je v tem času postala glasbeni simbol uporništva za generacijo ob koncu šestdesetih let 20. stoletja. Kot članica skupine Big Brother and the Holding Company je zaslovela leta 1967 z nastopom na pop festivalu v Montereyju, ko je s hripavim glasom, pretresljivo izrazitostjo ter veliko muzikalnostjo prevzela poslušalce.« Njen uspešnice: Piece Of My Heart, Summertime, Ball And Chain, Me and Bobby McGee. Umrla je 4. oktobra 1970 v Los Angelesu zaradi prevelikega odmerka heroina. (Vir: Wikipedija)
Trump in Biden
»Ali boš že utihnil, človek? To je tako nepredsedniško.« »Will you shut up, man!« S temi besedami je skušal Joe Biden ustaviti svojega nasprotnika in aktualnega predsednika Donalda Trumpa, ki mu je kar naprej skakal v besedo na prvem soočenju pred volitvami novega predsednika ZDA, v Clevelandu, Ohio, 29. 9. 2020. Trump je kmalu nato zbolel za covidom-19, a že okreva in zdaj čakamo na nadaljevanje soočanj …