Opozicija za oblikovanje vladne alternative
Pobuda za Koalicijo ustavnega loka
Vodje opozicijskih strank LMŠ, SD, Levice in SAB so v sredo potrdili, da so stekli pogovori o oblikovanju alternative aktualni vladi pod vodstvom Janeza Janša. Izhodišče za njihovo povezovanje je pobuda Koalicija ustavnega loka, ki jo je podal ekonomist Jože P. Damijan, pod njo pa so se podpisali še Spomenka Hribar, Pavel Gantar, Boris A. Novak, Arjan Pregl, Barbara Rajgelj, Slavko Splichal, Niko Toš in Slavoj Žižek. Vlada Koalicije ustavnega loka bi bila politična, njeno vodenje pa je pripravljen prevzeti Damijan kot tehnični mandatar. A za uspeh takšne koalicije potrebujejo v državnem zboru najmanj 46 glasov poslancev, do tam pa opozicijskemu četverčku manjka še sedem glasov. Od tod tudi vabilo vladnim strankam SMC, DeSUS in NSi, da se jim pridružijo. Kot trenutno kaže, gre za misijo nemogoče, saj so prvaki koalicijskih strank že sporočili, da aktualna vlada za zdaj nima alternative. Premier in predsednik SDS-a Janez Janša se je obregnil tudi ob ime Koalicija ustavnega loka. Na Twitterju je zapisal, da je »poimenovanje skupinice levih in skrajno levih strank in strančic za ustavni lok norčevanje tako iz slovenskega jezika kot iz ustavne ureditve RS«. Ustavni lok po definiciji zahteva predstavništvo najmanj dveh tretjin volilnega telesa, je dodal. V LMŠ-ju, SD-ju, Levici in SAB-u pa poudarjajo, da je treba ukrepati takoj, če želijo »preprečiti zdrs Republike Slovenije v iliberalno demokracijo in pot brez povratka«, saj se »pred našimi očmi izvršuje neizrečen, a nič manj neprikrit poskus stranke SDS, da z zlorabo ključnih institucij na podlagi avtokratskih prijemov, ped za pedjo, korak za korakom, spodje družbene in državne temelje, redefinira ustavne norme, zaneti razdor in zakocka naš mednarodni položaj«.
Erbežnik nov kandidat za ustavnega sodnika
Predsednik republike Borut Pahor je ta teden v državni zbor posredoval predloga kandidatur Arjane Brezigar Masten za viceguvernerko Banke Slovenije in Anžeta Erbežnika za ustavnega sodnika. Pred odločanjem v državnem zboru se bosta oba predstavila javnosti na ločenih predstavitvah v predsedniški palači, predvidoma prihodnjo sredo, so sporočili iz predsednikovega urada.
V Velenju volijo župana
V Velenju bodo v nedeljo na nadomestnih volitvah volili novega župana. Za župansko funkcijo se potegujejo aktualni podžupan Peter Dermol iz SD, član Gospodarsko aktivne stranke Darko Koželj, ki ga podpirajo SDS, NSi, SMC in SLS, in član Dobre države Benjamin Strozak, ki kandidira s podporo Neodvisnih Velenje. V Velenju novega župana volijo, ker je 2. avgusta zaradi bolezni umrl Bojan Kontič, ki je občino vodil od leta 2010.
Vatikanski škandal sega tudi v Slovenijo
V Vatikanu je izbruhnil finančni škandal, katerega lovke segajo tudi v Slovenijo, je ta teden poročal tržaški Primorski dnevnik. Nekdanji kardinal Giovanni Angelo Becciu, ki ga je papež Frančišek 24. septembra odstavil s položaja namestnika državnega tajnika, naj bi poskrbel za več nakazil v skupni vrednosti pol milijona evrov na račun podjetja Logsic s sedežem na Dunajski cesti 51 v Ljubljani. Podjetje, ki ga je ustanovila Becciujeva znanka, 39-letna Sardinka Cecilia Marogna, naj bi se ukvarjalo s humanitarnimi dejavnostmi, a vatikanski denar ni bil porabljen v ta namen, temveč za nakupe luksuznih dobrin. Marogna je pojasnila, da je Svetemu sedežu pomagala pri diplomatskem posredovanju, in potrdila, da je preko svojega podjetja s sedežem v Sloveniji prejela pol milijona evrov, ki naj bi šel za njen honorar, potovanja in svetovalne storitve. Nekdanji kardinal Becciu pa naj bi preiskovalcem razložil, da ga je Marogna ogoljufala, je poročal Primorski dnevnik.
Bo Huawei v Sloveniji prepovedan?
V kitajskem tehnološkem velikanu Huaweiu so presenečeni nad novico, da jih namerava slovenska vlada označiti za dobavitelja z visokim tveganjem, kot je pred dnevi poročal STA. Prepričani so, da za takšno odločitev ni utemeljenih razlogov. Ocena tveganja je pripravljena na podlagi evropskih meril za kibernetsko varnost tehnologije 5G. Če bo sklep sprejet, slovenski operaterji mobilnih telekomunikacijskih omrežij pri Huaweiu ne bodo smeli nabavljati telekomunikacijske infrastrukture, obrambne in obveščevalne strukture, sistemi notranje varnosti ter sistemi zaščite in reševanja pa ne bodo smeli uporabljati Huaweieve opreme in storitev.